Zadnji dan v Kyotu je potekal mirno, še zadnjič smo se sprehodili ob reki, po naši soseski in naleteli na praznovanja Ji-zō Bon, posebni budistični dogodek v čast Jizō Bo-satsu, v praksi pa to pomeni medsosedsko praznovanje s hrano, pijačo in manjšim postavljenim templjem. V nedeljo, 24.08., nas je čakala pot v Osako, našo zadnjo postojanko na Japonskem, pred letom v Seoul (Južna Koreja).
V Osako nas je odpeljal vlak Kyo-Train Garaku https://www.hankyu.co.jp/kyotrain-garaku/en/, ki vozi samo ob vikendih in praznikih, njegova posebnost pa je zanimiv interier, ki spominja na kuliso filma Wesa Andersona. Japonci so iz vlakov, ki so slovenski standard, naredili celo revolucijo, imajo neke vrste arhivsko vrednost in obnovljeni vozijo ob posebnih urnikih, po posebnih tarifah na različne najbolj turistične destinacije. Pri nas se lahko tako, brez arhivske vrednosti in posebnega pompa, na podoben način mirno zapelješ do Celja ali Murske Sobote.
Po prihodu v Osako sva prtljago pustila na letališču v posebnih boksih, ker sva imela rezerviran hotel Nikko Kansai Aiport tik ob letališču in se lotila raziskovanja metropolitske Osake. Prvi zalogaj je bil priti iz železniške postaje in tako sva se zaradi ubijalske vročine takoj pospravila na kosilo v Daimaru, veleblagovnico, ki sva jo spoznala že v Kyotu. Prva postojanka v Osaki je bil Umeda Sky Building https://www.japan-guide.com/e/e4002.html, spektakularna stolpnica v okrožju Kita je visoka 173 metrov in sestavljena iz dveh stolpov, ki ju povezuje "plavajoči vrtni observatorij" v 39. nadstropju in ponuja impresivni razgled na mesto skozi okna in z odprte terase. Midva sva zaradi otrok lahko preskočila vrsto in uživala v panorami. Uživala je morda premočna beseda, z otrokoma sva bila namreč cel dan (in to prvič od začetka potovanja) v težkem neskladju.
Zaradi krajšega postanka v Osaki sem se odločila, da si bomo ogledali še Osaka Castle, https://www.japan-guide.com/e/e4000.html, grajski stolp, ki ga obdajajo citadele, vrata, stolpiči, impresivni kamniti zidovi in jarki. Vrt Nishinomaru, ki obsega nekdanjo "zahodno citadelo", je travnati vrt s 600 češnjami, čajnico, nekdanjim gostiščem in lepim razgledom na grajski stolp. Celoten grajski park Osaka obsega približno dva kvadratna kilometra z veliko zelenih površin, več sportnih objektov, večnamensko areno (dvorana Osakajo) in svetišče, posvečeno Toyotomi Hideyoshi. Zadnja turistična past je bil 30 minutni cruise z ladnjico po kanalu reke Dotonburi https://www.japan.travel/ko/spot/2207/, središča zabave, ki že 400 let privablja domačine in v preteklih letih tudi popotnike.
Večerna pot do letališča in hotela je trajala približno 1h, zjutraj pa smo se čez hotelsko avlo sprehodili do terminala št. 1, od koder smo s Korean Air poleteli proti Koreji. Celoten postopel je trajal 45 šolskih minut, oddaja prtljage, kjer sva dobila Priority listek zaradi otrok in dobesedno odbrzela čez vse postopke. Če je bil let s Turkish Airlines precejšnja mora, je Korean Air vreden vseh pohval. Nekdo pride po voziček in ga odpelje na letalo, vkrcali smo se čisto prvi, fanta sta nemudoma dobila darilo, ki je Karpa zaposlilo za nadaljnjih 30 minut ko je sestavljal malo letalo, deležni pa smo bili tudi nešteto vzklikov stevardes s high pitch glasovi: hooow cuuuute. Morda hack za vse starše z malimi otroki, zadnja vrsta pomeni, da se naslon sedeža mirno kucne nazaj, blizu so sanitarije in stevardese, ki jih lahko poprosiš za vse. Priority nas je držal še tekom vstopa v Korejo, kjer smo za vse carinske postopke, prtljago, e-sim kartico in vstop na metro porabili slabo uro. Mitja je pred tem preko spleta uredil K-ETA (Korean Electronic Travel Authorisation), https://www.k-eta.go.kr/portal/newapply/index.do. Pika na i lagodnemu potovalnemu dnevu je predstavljal hotel Hiton Garden Inn Gangnam, https://www.hilton.com/en/hotels/selgigi-hilton-garden-inn-seoul-gangnam/, z bazenom na terasi in pogledom na vrvež Seoula.
Prvo jutro sva se peš sprehodila po ulici v predelu Gangnam Daero in se z metrojem odpeljala na ogled znamenite Starfield Library https://english.visitseoul.net/attractions/Starfield-Library/ENP026558 - odprt javni prostor, kjer lahko v miru prebereš časopis, se fotografiraš medtem ko se delaš da bereš ali se skupaj z drugimi bibliofili dejansko poglobiš v knjige. Na voljo je široka izbira knjig različnih žanrov v različnih jezikih, knjižnica pa je tudi prostor kjer se odvijajo številni dogodki, kot so srečanja z avtorji, pogovori o knjigah, branje poezije, predavanja, koncerti knjig in drugo.
Seoul je resnično megalomansko mesto, širše metropolitansko območje Seula, ki obsega Seoul, provinco Gyeonggi in Incheon gosti več kot polovico prebivalstva Južne Koreje (leta 2024 je v Seoulu živelo približno 9,6 milijona prebivalcev). Seoul je tudi sedež južnokorejske vlade. Tokrat sem sicer z lokacijo hotela udarila mimo, ker se vse večje atrakcije nahajajo čez reko Gangnam, oddaljene približno 40 minut s katerikoli javnim prevozom. Z metrojem sva se v torek popoldne tako odpravila do Cheonggyechon Stream https://www.koreatodo.com/cheonggyecheon-stream, urejenega nabrežjea ob 10,84 km dolgemu potoku Cheonggyecheon, ki teče od Gwanghwamun-a do Dongdaemun-a. Po treh letih obnovitvenega projekta, ki je bil končan leta 2005, je to neke vrste ekološki park sredi urbane džungle.
Odločitve glede ogledov znamenitosti sva tokrat, zaradi dolgih voženj, bolj prilagajala otrokoma in se odločila da dopoldanski izlet izkoristiva za skok v Namsam Park https://english.visitseoul.net/area/NamsanPark/ENP003631, ki se nahaja ob vznožju gore Namsan v središču Seoula in je največji mestni park. Razdeljen je na štiri glavna okrožja: Jangchung, Yejang, Hoehyeon in Hannam. Prostor, kjer lahko ljudje uživajo v naravi mesta, privablja številne obiskovalce, vključno s turisti in domačini, organizirani so različni sezonski programi, ki javnosti ponujajo številna doživetja, poleg omenjenih programov pa park ponuja tudi številne znamenitosti in dejavnosti, kot so spominska dvorana Ahn Jung-geun, žičnica, observatorij Namsan Tower in otroški gozdni center. Observatorij Namsan Seul Tower je mestna znamenitost, kjer lahko obiskovalci uživajo v panoramskem razgledu na Seoul. S taksijem sva se gosposoko pripeljala do vznožja žičnice, na poti nama je prijazni taksist/dj zarolal slovensko himno, nekaj korejskega popa in se detajlno pozanimal o Sloveniji (prijaznejših, bolj izobraženih in odprtih ljudi od Korejcev še nisva srečala). Z žičnico smo se povzpeli do observatorija, si ogledali mesto in se nato peš odpravili do vznožja hriba.
Po popoldanskem počitku nas je pot zanesla do Ikseon-dong Hanok Village https://english.visitkorea.or.kr/svc/whereToGo/locIntrdn/rgnContentsView.do?vcontsId=14709, delno stanovanjski, večinoma turistično usmerjeni predel mesta, kjer se najde raznovrstna hrana, veliko butičnih trgovin, karikaturisti, nasplošno deluje kot mali Bangkok.
Četrtkovo dopoldne smo rezervirali za obisk parka Seoul Children’s Grand Park https://english.visitkorea.or.kr/svc/whereToGo/locIntrdn/rgnContentsView.do?vcontsId=90716. Tematski park, ki se nahaja med zelenimi gozdovi in polji, s skupno površino 56.552 m² obsega živalski vrt, arboretum, zabaviščni park in prizorišča za predstave.
Iz parka smo se z metrojem odpravili do predela Jongno https://www.jongno.go.kr/englishMain.do, ker smo se dobili s prijetnim Sangwoojem, seulčanom, ki vodi streetfood ture. Če v novem mestu nimava znancev, se tovrstnih tur z Mitjo rada poslužujeva (tokrat izbirava zasebne ture, da se lažje prilagodimo otrokom). Ogledali smo si: 익선동 (Ikseon-dong), 서순라길 (Seosulla-gil https://english.visitkorea.or.kr/svc/contents/contentsView.do?vcontsId=184368), 창덕궁 (Changdeokgung Palace https://royal.cha.go.kr/ENG/contents/E102010000.do), 북촌 계동길 (Bukchon Gye-dong-gil) in 북촌한옥마을 (Bukchon Hanok Village https://english.visitkorea.or.kr/svc/whereToGo/locIntrdn/rgnContentsView.do?vcontsId=97932). Poskusili smo Jayeondo Salt Bread, neke vrste rogljič s slanim maslom, Eomuk in TTeokkboki, napitke lokalke, ki že 40 let vari zdravilne čaje in tradicionalno juho Guk. Korejska hrana je pikantna, intenzivna, predvsem pa z njo ne moreš zgrešiti, kjerkoli se ustaviš, dobiš nekaj okusnega.
Na poti smo se ustavili v Traditional Culture Center https://hanok.seoul.go.kr/front/eng/exp/expCenter.do?tab=1 in se preizkusili v tradicionalnih korejskih igrah kot sta Tuho https://sites.google.com/umich.edu/ncks-virtual-chuseok-2020/traditional-games/tuho in Yutnori https://www.koreanbuddies.com/shopping-guides/traditional-korean-games, ki je podoben našemu Človek ne jezi se. Po kosilu smo se odpravili še v Bukchon Alley Village na znamenito sladico, ki jo pripravlja 80-letna gospa, iz ledenih rezin na osnovi mleka s sladkimi prelivi, ki vključujejo sesekljano sadje, kondenzirano mleko, sadni sirup in rdeči fižol.
Še nekaj uporabnih zanimivosti in opažanj iz dosedanjega potovanja po Koreji:
- Google Zemljevidi v Koreji ne delujejo, najbolje je prenesti njihovo enakovredno aplikacijo za zemljevide - Naver map
- pred vstopom je potrebno izpolniti K-ETA (Korean Electronic Travel Authorisation)
- potrebno je kupiti e-sim za dostop do podatkov in kartico za javni prevoz, ki jo lahko polniš
- javni promet je odlično prepreden in zelo jasen, taksiji so zelo poceni
- podobno kot ja Japonskem so verige 7/11 ipd. odprte 24 ur
- izjemno radi imajo otroke, Korejci malim otrokom podarjajo sladkarije, jih opazujejo tudi po 10 minut, se ustavljajo, pomagajo z vozičkom idr. Pojasnili so nama, da je to predvsem zato, ker v Koreji otrok ne vozijo ven do petega leta, če že pa zgolj v vozičkih.
- njihova angleščina je brezhibna, tako pri mlajših kot starejših, angleško razumejo in govorijo vsi.
Zanimivo nama je, da se Južna Koreja, ko pride do idej za potovanja, nekako skrije za turističnimi velesilami kot so Japonska, Tajska in Indonezija. In to je velika škoda. Najine prijetne občutke iz Japonske sva v Koreji še poglobila, Korejci so namreč vkljudni, obzirni in še izjemno dostopni, mesta urejena in čudovita, kultura raznolika, hrana pa morda še kanček bolj po najinem okusu kot japonska.
Z enim stavkom: put Korea on your wishlist.