Za drugi izlet iz Kyota sva izbrala mestece Nara https://www.japan-guide.com/e/e2165.html. Prva prestolnica Japonske je bila ustanovljena leta 710 v Heiju, mestu, ki je danes znano kot Nara (奈良). Ko sta vpliv in politične ambicije mogočnih budističnih samostanov v mestu rasla in postala resna grožnja vladi, so prestolnico leta 784 preselili iz Nare v Nagaoko in nekaj let pozneje v Kyoto. Nara se nahaja manj kot uro vožnje z vlakom od Kyota in Osake. Zaradi svojega zgodovinskega pomena je mesto še vedno polno kulturnih zakladov, vključno z nekaterimi najstarejšimi in največjimi japonskimi templji.

Midva sva izlet izbrala predvsem zaradi otrok, mesto je namreč znano tudi po delno divjih jelenih, ki prosto romajo po predelih blizu parka. Ljudi so navajeni in pravzaprav dnevno pričakujejo horde ljudi, ki jih hranijo s posebnimi piškoti. Pričakujejo je morda mil opis, Mitjo so namreč precej vneto suvali v zadnjico in hrbet,  dokler ni porabil celotne hrane.

V Naro sva se odpravila z vlakom Aoniyoshi https://www.sarusawa-nara.com/post/kyoto-to-nara-on-the-aoniyoshi-sightseeing-limited-express-train, prenovljenim, izjemno udobnim vlakom, ki je za pot do Nare potreboval cca. 30 minut. Po sestopu so nas prazaprav takoj pričakali jeleni, ki so nam sledili naslednje 2-3 ure. Nara Park obsega 660 ha pešpoti https://www.visitnara.jp/destinations/area/nara-park/, mi smo žal videli le delček vsega kar ponuja.

Nadaljevali smo raziskovanje Kyota s kolesi, posebej nas je navdušila Imperial Palace https://kyoto-gosho.kunaicho.go.jp/en, z arhitekturnimi slogi, stensko poslikavo, opremo in vrtovi, ki imajo več kot tisočletno zgodovino. Palača, zgodovinsko znana kot Dairi, je bila rezidenca cesarja, ustanovitev Dairija sega v leto 794. Locirana je v Kyoto Gyoen National Garden, osrednji park, ki v vročih poletnih mesxecih nudi možnost počitka v prepotrebni senci. Seveda se v parku ne sme teči, plezati po drevesih, ležati po klopcah in podobnih kulturno-skrunskih reči.

V Arashiyami smo v prvem tednu bivanja v Kyotu obiskali že bambusov gozd, tokrat pa smo se z lokalnim točnim, urejenim in pol-praznim avtobusom odpravili na obisk opičjega parka http://www.monkeypark.jp/eng-index.html, doma 120-im snežnim opicam oziroma japonskim makakom. Omenjene opice izvirajo iz Japonske in so pogosto upodobljene, ko se pozimi kopajo v termalnih vrelcih. Navkljub dejstvu, da je opice možno hraniti skozi varnostno mrežo, obstaja nekaj pravil, ki jih je potrebno upoštevati; hrana mora biti izven njihovega dosega, ne marajo dotikanja, hrupa in strmenja.

Ob večerih se reka Kamo oziroma njeno nabrežje spremeni v priljubljeno zbirališče domačinov in turistov. Reka nudi prijetno ohladitev, domačini se tako zbirajo na umetno ustvarjenih otokih sredi reke in ob reki, večer pa se lahko preživi ob eni od mnogih restavracij s pogledom na reko. Midva sva ob reki pogosto kolesarila do želenih destinacij, čez dan ali zvečer in to je postala najina priljubljena rutina.

Polnih 14 dni sva se odpravljala na ogled znamenitega templja Fushimi Inari Taisha, https://inari.jp/en/, enega najbolj ikoničnih templjev v Kyotu in v sredo nama je končno uspelo. Svetišč Inari, znanih tudi kot »O-inari-san« naj bi bilo na Japonskem približno 30.000, osrednje svetišče pa je v Kyotu. Znano je po 10.000+ rdečkastih torii vratih, ki se razprostirajo čez mrežo poti za glavnimi stavbami in vodijo v gozdnato območje svete gore Inari, ki se dviga na 233 metrov. Midva sva tja prispela ob 9.30, ko je vročina že močno pritiskala, izkušnjo pa je oplemenitilo tudi približno toliko turistov kot je vrat.

Tempelj Hokan-ji je pogovorno znan kot Yasaka-no-to (pagoda Yasaka) https://kyoto.travel/en/destinations/hokanji-templeyasaka-pagoda/. Gre za 46 metrov visoko pagodo z elegantnimi, poševnimi strehami na vsaki ravni, ki leži sredi stare kjotske soseske, med templjem Kiyomizu-dera in svetiščem Yasaka-jinja. Je eden od (ne)pričakovanih zakladov v okrožju Higashiyama. Obiskovalci lahko vstopijo v notranjost, kjer lahko občudujejo arhitekturo stolpa, kipe in bledeče slike. Pagodo, ki jo je prvotno zgradil cesarski princ Shotoku leta 589, naj bi navdihnile sanje, midva pa sva se za obisk odločila, ker je to precej znana fotografska točka v Kyotu. Poleg templja je prijeten kafič Kefu Stand z odlično yuzu limonado. Dan sva zaključila v Daimaru nakupovalnem centru, ki nudi ogromno izbiro uvoženih blagovnih znamk, brezhibno postrežbo in kletno etažo s hrano, kjer nisva več vedela kdo in kaj sva - najraje bi kupila čisto vse. Domačo shrambo sva opremila s sušiji, domačimi juhami, zelenjavo idr.

Kolesa so resnično odličen način za premikanje po mestu, vendar se jih striktno parkira na plačljivih parkiriščih za kolesa. V kolikor bi kdo želel pustiti kolo kjerkoli drugje, kjer nimaš posebnega dovoljenja za parkiranje, kolo odpeljejo in plačaš kazen. Kiyomizu-dera tempelj https://www.kiyomizudera.or.jp/en je bil naslednji na najinem spisku želja, vendar sva za pot uporabila taksi, ugotovila sva namreč, da je maksimalna razdalja, ki jo Fran z veseljem prenese 5 km in ta podatek sva vkalkulirala v vse nadaljnje logistične podvige. Pri templju začuda ni bilo dosti ljudi, ponaša pa se tudi z lepim razgledom na celotno mesto. Popoldne smo preživeli ob reki in na Nishiki Market, kjer smo večerjo zaključili s prijatelji.

Na spisku za Kyoto nam je ostalo še nekaj malega ogledov, tako da smo prijateljsko združili ideje in se odpravili na dopoldanski sprehod po Philosopher's Path https://www.japan-guide.com/e/e3906.html, prijetni kamniti poti skozi severni del kjotskega okrožja Higashiyama. Pot sledi kanalu, spomladi obdanemu s stotinami češenj. Običajno v začetku aprila ta drevesa cvetijo, zaradi česar je to eno najbolj priljubljenih mestnih hanamijev (opazovanja češnjevih cvetov). Pot, dolga približno dva kilometra, se začne okoli Ginkakujija (Srebrnega paviljona) in konča v soseski Nanzenji. Pot je dobila ime po Nishidi Kitaru, enem najbolj znanih japonskih filozofov, ki naj bi med vsakodnevno hojo po tej poti meditiral na poti na univerzo v Kyotu. Četrtkovo popoldne smo izkoristili za izlet z vlakom Sagano, https://www.sagano-kanko.co.jp/en/?, ki ponuja razglede na pokrajino reke Hozu in sotesko Hozukyo v vseh štirih letnih časih. Večer smo zaključili v restavraciji Kori.

Zadnji dan tega tedna smo izkoristili za obisk AriHana Kyoto https://arihana-kyoto.com/, igralnice, kjer otroci lahko preizkusijo oziroma ustvarijo svoje japonske igrače. Obisk bi priporočila vsakomur z majhnimi otroki.

To je naš zadnji teden na Japonskem, izredno težko nama bo zapustiti Kyoto, bil je čudovit uvod v našo popotovanje oziroma celo 1/4 naše celotne poti.

V nedeljo nas čaka premik iz Kyota v Osako, v ponedeljek pa let v Južno Korejo.

Komaj čakamo!