To sva zapisala davnega leta 2018:
Avtorja bloga Cesta dolga leto dni sva Brina in Mitja, relativno mlad par :), ki se je odločil pustiti rutino vsakdanjika in udobje domačega okolja zamenjati za nova doživetja, spoznavanje različnih kultur, krajev in ljudi po svetu. V zadnjih nekaj letih sva pomotoma zajadrala v čisto pravo odraslo življenje s krediti, službami, minimalnim dopustom, skromno komunikacijo, prijatelji, ki so drug za drugim postajali starši in vedno bolj jasnim razkolom med realnostjo in željami. Potovanje okrog sveta je bila ideja, ki se je počasi premlevala zadnjih nekaj let, kot skupna odločitev pa je dozorela leta 2016. Zakaj tako pozno, morda najbolje pojasni najin krajši opis:)
Idejo o potovanju sem Mitji predstavila nekaj let nazaj, ko je bil on globoko v službenih obveznostih in jaz globoko v samoizpraševanju glede poslanstva, idej, želja in osebnih ciljev. Zdelo se je (in zdi se še danes), kot da odločitve sprejemam iz napačnih vzgibov, vse je vodilo k nenehnemu spreminjanju življenjskih okoliščin, kot bi vsakokrat želela začeti znova. Do danes se občutek izgubljenosti, utesnjenosti in monotonije v domačem okolju ni spremenil, zato sem se odločila da se poiščem drugje. V potovalni dvojici skrbim za racionalno, organizirano, perfekcionistično, redoljubno, zahtevno, glasno, naporno, nemirno in avanturistično animacijo.
Mitja, nasprotno, predstavlja blagodejno protiutež nemški naravi, funkcionira kot bi hodil po oblačkih, brez časovnih omejitev, malce zasanjano, razmišljujoče, preprosto, z veliko domišljije in še več izraznosti. Zadnjih nekaj let zaposlen v perspektivnem programerskem podjetju, ki ga zapušča na vrhuncu, z obljubo vrnitve. Avanturistično žilico je v preteklih letih lahko udejanjil na krajših, kajtarsko-srfarskih potovanjih, je človek narave in vedno Za karkoli, kjerkoli in kadarkoli.
Nekdo je nekoč dejal, da je potovanje glamurozno izključno v retrospektivi in veseliva se, da bova vse tegobe (in lepote) izkusila na lastni koži.
Sedaj se piše leto 2025 in potujemo kot štiričlanska družina. Najina čudovita sinova Karpo in Fran sta že prava popotnika in resnično se veseliva, da jima bova pokazala vse skrite kotičke sveta. Nikoli se nisva čisto sprijaznila z dejstvom, da bi velik del dneva otroka preživela ločeno od naju, v vrtcu, pri babicah idr., zato smo se odločili, da se skupaj odpravimo na daljšo pot, kjer si bomo podarili (predvsem) skupni čas.