Našo pot v Indonezijo smo premaknili za par dni, se prepričali da smo zdravstveno čili in zreli za pot in zadnje dni na Tajskem preživeli kot v starih časih. Sončni petek smo izkoristili za sprehod po Krabiju, za katerega sem bila v preteklosti mnenja, da je zgolj odskočna deska za obisk južnih tajskih otokov. Tokrat smo si za Krabi vzeli več časa in ugotovili, da je mesto prijetno, obvladljivo in ponuja nekaj možnosti za raziskovanje.

Sončni petek smo izkoristili za sprehod po mestu. Od prihoda sva želela obiskati nastanitev, kjer sva bivala v preteklosti in pot nas je peljala do Chao Fah Pier, od koder so možni izleti z ladjico mimo čudovite pokrajine, otočkov mangrovov in impresivnih skalnatih formacij. Ob reki smo se sprehodili do Krabi River marine ter nazaj do pomola Chao Fah in nočne tržnice Krabi Night Market, ki smo jo od petkovega dne obiskali skoraj vsak dan.

Ko smo se zbudili v sončno soboto, se nam je sreča z vremenom zdela že skoraj neverjetna in ker sreče ne gre jemati zlahka, smo dopoldne izkoristili za obisk znamenite Ao Nang plaže https://www.seenicwander.com/ao-nang-beach-thailand/, znane po osupljivi pokrajini z belim peskom, čisti vodi in apnenčastih pečinah ter živahnem družabnem okolju in priročnem dostopu do bližnjih otokov z dolgimi čolni.

Najbolj znana tržnica v Krabiju je Krabi Town Night Market, kjer smo si radi privoščili kosilo, lokacija pa je odlično izhodišče za obisk templja Kaeekorawaram https://www.lonelyplanet.com/thailand/andaman-coast/krabi/attractions/wat-kaew-korawaram/a/poi-sig/1525594/357601, pogosto imenovanega "beli tempelj". Budistični tempelj, znan predvsem po svoji beli fasadi in kompleksno zasnovani arhitekturi, je danes delujoč samostan in izobraževalni center z barvitimi freskami v notranjosti in sodobno ulično umetnostjo vzdolž 120-metrske poti do templja, ki ponuja mešanico tradicionalne in sodobne kulture.

Ponedeljkovo dopoldne smo izkoristili za obisk HTMS Lanta Museum https://museumships.us/thailand/lanta, ki se žal odpre vsak dan ob 13.oo uri, tako da smo si znamenito muzejsko ladjo ameriške mornarice, ki danes služi kot izobraževalna atrakcija ogledali zgolj od zunaj.

Počasi smo se začeli pripravljati na težko pričakovani premik na Bali. Na spletni strani https://www.gov.si/drzave/indonezija/ smo pridobili vse potrebne informacije za vstop v Indonezijo in uredili vizo (ki jo je možno urediti tudi na letališču), carinski t.i. e-arrival card (kodo poskenirajo ob vstopu v državo) ter plačali turistično dajatev, ki je nihče ni preveril. Še zadnjič smo obiskali tudi bolnico, tokrat preventivno zaradi Karpovih težav z ušesi, ker pa mi ne bi bili mi, če ne bi nekdo vsaj malo zdravstveno usahnil, je tokrat antibiotik ponovno dobil Mitja. Ole!

Za tolažbo smo se po obisku bolnice odpeljali do Noparathara Beach https://www.krabi-tourism.com/post/nopparat-thara-beach, lokalno znane tudi kot Klong Haeng ali »suha reka«, kar se nanaša na razdaljo umika vode ob oseki. Klong Haeng je tudi ime vasi, ki je najbližje plaži, oddaljena približno 700 m. Ime Nopparat Thara je plaža dobila po lokalnem narodnem parku, ki naj bi mu pripadala večina obalnega območja, vendar so, kot se spodobi, v zadnjih 2-3 letih posekali večino dreves, na njihovem mestu pa so postavili hotele in nakupovalne centre.

Sreda je bila dan odhoda, ob 7.00 nas je pred hotelom Riverfront Krabi Hotel https://www.riverfrontkrabihotel.com/ pobral taksi in nas odpeljal do letališča. Procedura odhoda zajema vse kar zajema procedura prihoda, vse skupaj pa je potekalo precej gladko, ker je bilo letališče zjutraj čisto prazno. Tokrat smo leteli s Thai Airways thaiairways.com, prvo letalsko družbo, ki ni nizkocenovna, kar se je na kvaliteti leta precej poznalo. Iz Krabija do Balija smo imeli dva vezana leta, s postankom v Bangkoku. V BKK so nas pričakali za transfer, do vrat smo prispeli pravočasno za boarding, letalo je bilo skoraj prazno in 4 ure leta smo preživeli v udobnih sedežih s spečima otrokoma. Morava priznati, da naju je let opogumil za dolgo pot domov.

Bali ima zagotovo najlepše letališče, kar smo jih videli. Zaradi otrok smo bili v hitri vrsti za vstopno proceduro, nato pa smo se peš sprehodili do hotela Harris Hotel Kuta Bali https://harrishoteltuban.com-bali.com/id/, ki nam je postregel celo z brezplačnima picama in hladnim čajem. Hotel je prijeten, ima bazen, dober zajtrk z domačim kruhom, svežim pasijonkinim jogurtom, sobice so sicer nekoliko bolj skromne, vendar je hotel kljub vsemu odlična postojanka pred ali po daljšem letu. Takoj smo se počutili kot doma, k temu je v veliki meri pripomogla iskrena prijaznost in gostoljubnost Balijcev.

Naslednji dan smo bili dogovorjeni, da nas pobere voznik Ketut, ki so nam priporočili prijatelji s katerimi smo bili dogovorjeni za snidenje v Ubudu. Slabi dve uri kasneje smo prispeli v Ubud, v čudovito vilo Suka Sawah https://www.villasukasawah.com/, kjer so se začele naše 10-dnevne balijske počitnice. Prvi večer smo sreči ob snidenju primerno poveseljačili in neskončno se veselimo raziskovanja Balija, v katerega smo se precej hitro zaljubili.