Oktober na jugu Tajske

Zadnje popoldne v Chiang Mai-u smo preživeli na mali Lamchang Community Market, tržnici ki vodi do Lanna Square. V soboto nas je taksi odložil na letališču, kjer je smo bili za notranji let ponovno deležni vseh možnih carinskih pregledov, let do Krabija pa je trajal slabi dve uri. Na izstopu iz letališča so nas napadli taksisti z navitimi cenami, mi pa smo raje počakali naš Grab prevoz, ki nas je dostavil v Riverfront Krabi Hotel https://www.riverfrontkrabihotel.com/.

Hotel, ki sicer ni nič posebnega - največja posebnost so tla iz ploščic - smrtna obsodba ko želi človek iz bazena v sobo - ima čudovit vrt, lep bazen, možnost celodnevnih masaž in občudovanja opic po drevesih. Po namestitvi v sobi smo se sprehodili ob reki Krabi do nočne tržnice Black Crab https://www.bondingexplorers.com/krabi-night-market/, znani po mariniranih morskih jedeh. Reka, ki teče skozi mesto Krabi, se izliva v Andamansko morje, znana pa je po impresivni sklanati pokrajini, možnostih opazovanja ptic in dostopu do znamenitosti, kot so jame Khao Khanab Nam. Med popoldanskim nalivom, pod improvizirano streho (ki to ni), smo pojedli odlično kosilo, se sprehodili do Krabi Night Market https://digitaltravelcouple.com/krabi-night-market/ ter do pomola Chao Fa https://www.thailandferrybooking.com/ferry/pier/Chao-Fah-Pier, ki omogoča enostaven dostop do bližnjih otokov in morskih znamenitosti. Ostanek deževnega popoldneva smo preživeli v hotelskem bazenu.

Tisti, s katerimi komuniciramo iz poti, naju pogosto sprašujejo ali smo preverili vremensko napoved za tajske otoke. Odgovor je vsakič Ne. Z Mitjo sva soglasna, da so vremenske napovedi smiselno vodilo, če greš na Triglav ali če te recimo čaka zahtevnejša pot z avtom ipd., vse ostalo prepuščamo usodi, kar se nam pravzaprav vedno dobro obrestuje. Do sedaj. Sedaj smo deležni pravega deževnega obdobja, ki je zobe kazal že v Krabiju. Nedeljsko dopoldne smo preživeli kot večino dni, pred odhodom oprali stvari, vmes pa sem si privoščila prvo masažo po 80-ih dneh poti. Takole bi človek res bolj z veseljem pral tudi doma. Vse lepo in prav, dokler me ni miniaturna gospa začela prevračati sem in tja, si me vmes posadila v naročje, zadnjih 20 minut pa sva se šli resen Twister. Na koncu me je prijateljsko, ampak kar močno, lopnila po hrbtu, segli sva si v roko in se poslovili. Vreme ni bilo obetavno, zato smo si v sobo naročili indijsko kosilo, proti večeru pa v sobi nismo več zdržali in se vseeno odpravili na sprehod po deževnem mestu.

Tudi noči nam ne prizanašajo, naš najmlajši član se odvaja od nočnega hranjenja in s tem ni najbolj zadovoljen. S podočnjaki, ki sedaj živijo že čisto svoje življenje, smo se na ponedeljkovo jutro ob 7.00 prikazali na avtobusni postaji Lomprayah https://www.busonlineticket.co.th/bus/lomprayah/, od koder naj bi nas avtobus odpeljal do pomola Donsak Per Surat Thani https://www.thailandferrybooking.com, od tam pa hitri katamaran do otoka Koh Phangan https://www.tourismthailand.org/Destinations/Provinces/Ko-Pha-ngan/358, za katerega smo se odločili na podlagi opisa osupljivih plaž, pustolovščin po džungli in potovanj med otoki, duhovnih delavnic in neverjetnih zabav. 2,5 urna vožnja z avtobusom je minevala počasi, pojedli smo vse prigrizke, na ladjo pa smo se vkrcali v rekordnem času in se v nalivu odpeljali novim zmagam naproti. Takrat sva oba končno detajlno pogledala vremensko napoved in začela kovati plane v primeru močnega dežja. Trajekt je bil poln prazen do prvega otoka - Koh Samui, kjer se je napolnil do zadnjega kotička, čez slabi dve uri pa smo že pristali na Koh Phangan.

Dežja začuda ni bilo in naslednjih 30 minut smo preživeli v baratanju glede cene taksijev in mini busov (songthaew) do našega prenočišča. Cene so bile hudo visoke in pot do naše hiše sredi džungle nas je stala več kot dva dneva celodnevnih voženj v Chiang Mai-u. Ko smo prispeli do hiše, nas je zaskrbela lokacija, najbolj pa dejstvo, da so želeli doplačilo za potencialno škodo v hiši. Sedaj sem z bookingom in ostalim že precej dobro seznanjena, predvsem pa sem res že dosti prepotovala in vem, da so splošna pravila nastanitve vedno napisana ali sporočena predhodno. Šlo je za velik znesek, zato sem se odločila da spakiramo, na vrat na nos rezervirala hiško v Sunshine Residence https://sunshine-residence.hotelkohphangan.com/en/, kjer smo preživeli naslednjih 5 dni do objave pričujočeha bloga.

Hiška nudi na voljo mali bazen, super lokacijo ob plaži in infrastrukturi, uporabo kanuja in supa idr. Popoldne smo odvili v supermarket Big C, oddaljen 1 km, kjer smo nakupili hrane za dober teden. Prva noč je minila mirno, zbudili so nas najbolj nenavadni zvoki živali, zjutraj smo kavo spili na plaži Had Baan Thai Beach https://www.kateandmikestravels.com/post/haad-baan-tai-beach-koh-phangan in jutro začeli kot v sanjah. Ni nas motil ne vonj iz sifona, niti številne mravljice in kuščarji, še manj dejstvo da se na plaži ne leži in počiva, ker je polna nevidnih, nadležnih skakajočih živalic. Bili smo blaženi pod palmami...vse do prvega naliva.

Lastniki hiše so nam obljubili možnost najema avta, da bi se izognili nenormalnim cenam taksijem, vendar tudi z njimi nismo uspeli priti do dogovora, vsak dan je bila nekoliko višja cena, ni bilo zavarovanja in tako smo še danes obosojeni na hojo po lužah in absurdne cene prevozov. Torkovo popoldne smo preživeli v bližnjem Harmony Beach klubu oziroma v skejt parku, ki se kluba drži. Možna je izposoja opreme in Karpo je popoldne neizmerno užival.

Koh Phangan je pravzaprav zanimiv otok, neverjetno veliko stvari praznujejo, vse lunine cikle, dejstvo da obstaja džungla, dejstvo da znajo trije igrati bobne, čisto vse je razlog za "full moon, half moon, jungle, waterfall, drum party" in tako v mestu srečuješ pretirano udomačene turiste, resignirane domačine in potetovirane očke in mamice, ki iščejo priložnost ugodnega nakupa zemlje za prihodnje nepremičninske podvige. In še več žurov.

Četrtek je bil poseben dan, Mitja je praznoval 40 let in jutro se je ponovno začelo z besnim nalivom. Kljub vsemu smo jutri zastavili, kot se ljubezni pritiče in dan preživeli v celoti ležerno, med druženjem, plavanjem, igranjem in stiskanjem.

Pred prihodom na Koh Phangan sem dodobra raziskala možnosti glede otrok in otok pravzaprav ponuja veliko. Včlanila sem se v fb skupino, kjer si dnevno obveščen o dogajanjih, za male in velike. Seveda pod pogojem, da dogodkom služi vreme in so idejni vodje prisotni na otoku. V naslednjem prispevku bom napisala nekaj idej, ki se nam, zaradi vremena, vztrajno izmikajo, delujejo pa kot prijetno preživet čas.

V prihodnjem tednu upamo na kanček sonca in manj sifona (in Karpovo zdravstveno izboljšanje). Ole!