Chiang Mai nam je pasal! Po tednu bivanja na severu Tajske smo spočiti, siti, zdravi, zadovoljni in pripravljeni na nove dogodivščine.
Začelo pa se je nekoliko slabše. Noč pred potjo nam je Fran zakuhal in prevzel štafeto s prebavnimi težavami. Morda deluje kot da, glede na število zdravstvenih težav, nimava pojma o osnovnih previdnostnih ukrepih glede otrok in čistoče, morda deluje celo kot da nama je za zdravstvene težave vseeno. To ne drži. Vsaka epizoda, ki se zgodi Karpu in Franu je izredno stresna in čisto vsaka prinese svoj del ukrepov, ki pa žal ne pomagajo pri ničemur. Tudi če bi fantoma nadela maski in rokavice, bi še vedno našla način kako gumb iz tal vtakniti v usta ali v milisekundi jezik naslonit na ograjo medtem ko čakamo na taksi. In morda tule komu pride na misel, kar marsikdo izreče - da sta otroka preprosto premajhna za tako potovanje. Tudi to ne drži, to je preprosto kolateralna škoda naših, sicer čudovitih, doživetij. In sedaj smo opremljeni bolj kot povprečna bolnica - rehidracijski praški, probiotiki, hrana ki zapira - you name it, we do it.
Na dan odhoda v Chiang Mai se je Mitja odpravil na post-pregled po tednu jemanja antibiotikov, nato pa smo se skupaj odpravili do letališča Suvarnabhumi, od koder smo imeli rezerviran enourni let do Chiang Mai-a, mesta na severu Tajske. Slednjega sva z Mitjo obiskala nekaj let nazaj https://cestadolgaletodni.com/2019/01/18/chiang-mai-in-okolica-popotniski-pocitek/ in že takrat nama je služil kot prostor, kjer sva umirila potovalni tempo in se dodobra spočila. Mesto Chiang Mai https://thailandinsider.com/destination/chiang-mai/ znano tudi kot Dežela meglenih gora na severu Tajske, je bilo ustanovljeno leta 1296 kot prestolnica kraljestva Lanna (-1558). Dom čudovitih templjev, kulturnega bogastva in naravnih lepot je uspel ohraniti sproščeno vzdušje starega mesta. Z lahkoto smo se prepustili konceptu "počasnega življenja", raziskovanju okoliških gora v enem od številnih dobro vzdrževanih narodnih parkov, med okušanjem lokalnih jedi in raziskovanjem umetnosti ter obrti, po katerem je mesto znano.
Let je minil hitro, na letališču imajo več stojnic, kjer popotnikom, glede na destinacijo, preračunajo strošek taksija, ki je nas odpeljal do nastanitve ob reki Ping, imenovani At Pingakorn Riverside Hotel https://www.atpingnakornriverside.com/. Povabljiva, čeprav nekoliko umetelna zunanjost se težko kosa z notranjostjo hotela, kjer se srečajo vsi stili od XIV. stoletja do danes. Navkljub sobi, ki smo jo rezervirali po izjemno ugodni ceni (late escape deal na platformi booking), so nas prijazno namestili v največjo suito, z dvema spalnicama, kopalnicama in čudovitim balkonom. Po sobi smo se nemudoma razlezli kot kuga in se zadovoljni odpravili na večerjo v bližnjo Riverfront Restaurant Chiang Mai https://www.riverfrontchiangmai.com/.
Jutra smo praviloma preživljali med počasnimi zajtrki na terasi s pogledom na reko, igranju in kopanju v hotelskem bazenu. Po počitku smo sobotno popoldne izkoristili in se sprehodili v center mesta. Pot nas je naključno vodila mimo tržnice s sadjem Muang Mai Market https://lannalife264520817.wordpress.com/2019/10/30/kad-muang-mai-muang-mai-market/, z odličnim in noro poceni sadjem. Navdušenje nad sladkim mangom, ananasom, kokosom, mangosteenom, longanom nikoli ne gre iz mode in s pridom fanta polniva z vitamini vsakič, ko naletimo na priložnost.
Sprehodili smo se ob čudovitem templju vrednem ogleda Wat Chai Sri Poom, kjer smo naleteli na delovno akcijo menihov, tempelj pa se nahaja ob vstopu v staro mestno jedro. Slednje je obdano s starodavnim obzidjem in obrambnim jarkom, prvotno zgrajenem v 13. stoletju. Čeprav je velik del prvotnega obzidja v ruševinah, so ostanki še vedno vidni, območje pa zaznamujejo štiri glavna vrata: Tha Phae, Suan Dok, Chiang Mai in Chang Phuak. Staro mestno jedro velja za kulturno in turistično središče Chiang Maija, polno templjev, tržnic in zgodovinskih znamenitosti.
Dobrih 7 let nazaj je bil Chiang Mai turistom prijazno mesto, polno masažnih salonov, kavarn, zajtrkovalnic, restavracij z vemi vrstami hrane idr., sedaj pa je vse skupaj še precej potencirano in kulminira celo v celotnih predelih namenjenih turistom - eden od takih je Lanna Square Night Market https://evendo.com/locations/thailand/lanna/landmark/lanna-square, ki nam je občasno služil kot prehranski postanek.
Nedeljsko popoldne nas je taksi odložil pri vratih Saeng Pung https://evendo.com/locations/thailand/chiang-mai/attraction/saen-pung-gate, kosilo sta nam pripravili prijazni tetici v Nok Kafe https://restaurantguru.com/Nok-Kafe-Pa-Daet, ki je pravzaprav (kot je skorajda pravilo v CM) restavracija postavljena kar na domačem vrtu hiše. Izgubljanje po mestu nas je pripeljalo do nedeljske nočne tržnice https://passportandstamps.com/sunday-night-market-chiang-mai/, ki se razteza se vzdolž ceste Ratchadamnoen od vrat Tha Pae skozi srce starega mestnega jedra in vsako nedeljo med 17.00 in 22.00 ponuja široko paleto blaga in hrane. Več kot uro smo hodili po ulicah in se izgubljali med štanti, preden nas je tuktuk odpeljal domov.
Karpo že lep čas kaže precej zanimanja za kuho in ker mu sama na tem področju žal težko pomagam, sem na spletu poiskala možnosti kuharskega tečaja tajske hrane in našla https://thaicookingchiangmai.com/kid-children-friendly-cooking-class-chiangmai/. Ob 9.00 zjutraj nas je prijazni Arm, domačin in profesionalni kuhar, pobral pred hotelom in nas najprej odpeljal na lokalno tržnico Sanpakhoi https://www.chiangmai-alacarte.com/blog/san-pakoy-market/, kjer smo nakupili meso, nariban kokos, zelenjavo, nekaj sadja idr. Nato smo se odpeljali v stanovanjsko sosesko, kjer Arm prebiva, del hiše pa je namenjen obisku malih in velikih kulinaričnih zanesenjakov. Na vrtu ima posajene vse vrste začimb, ki se uporabljajo v tajski kuhinji. Franu je najprej pripravil poparek iz limetine trave, nato pa smo s skupnimi močni pripravili
- Thai Larb Salat
- Khao Soi
- Zeleni Curry z rižem
- Pad Thai
- in Mango Sticky Rice.
Pri zadnjih dveh jedeh smo malce pohiteli, ker otroka nista več sodelovala.
Ob prvem obisku Chiang Mai-a sem takrat vneto raziskovala možnosti doživetja slonov in ker sem sitna zagovornica živalske svobode, se takrat nisem odločila za obisk kakršnegakoli zavetišča. Tokrat sem precej dolgo raziskovala in se navsezadnje odločila, da bomo s fantoma obiskali zavetišče, o katerem se je na dolgo in široko, predvsem pa čustveno, pisalo o etičnem in moralnem ravnanju z živalmi. Ker nismo doživeli tega, kar sem pričakovala, linka ne bom objavila. Globoko v džungli Sri Lanna National Park smo se nekaj ur družili z rešenimi sloni, ki pa so 2x dnevno vpeti v obiske turistov, se premikajo od enega drevesa do drugega, jedo banane, sladkorni trs in koruzo, se kopajo v blatni luži, vsake toliko pa kakšnemu turistu za luštni posnetek snamejo tudi klobuk.
Trenutno smo na Tajskem sredi deževnega obdobja, kar pomeni da precej dežuje ponoči, čez dan pa se ulije za kakšno uro, običajno ravno v času dnevnega počitka. Prosto dopoldne smo preživeli ob bazenu, sredino popoldne pa smo raziskovali mesto in se v največjem nalivu odpeljali na drugi konec mesta na pico iz krušne peči v Little Red Oven Pizza. Vsake toliko ima človek dovolj riža.
V hotelu so nam uredili pranje, sušenje in likanje oblačil za 100 bahtov/kg, kar je bila prijetna sprememba od razvozlavanja vseh 1000 pralnih strojev, ki smo jih uporabili na poti do današnjega dne. Četrtkovo popoldne smo preživeli na kosilu v Indian Bites, vrhunski indijski restavraciji https://wanderlog.com/place/details/6585728/indian-bites-cafe--vegetarian-and-vegan-restaurant in parku Nong Buakhad, ki sva ga z Mitjo obiskovala sedem let nazaj https://mychiangmaitour.com/nong_buakhad_park/. Park se ni dosti spremenil, še vedno gosti domačine v lahnem drncu, otroke, ki se zabavajo na igralih, skupinske zumba vadbe za domačine in tujce in tujce, ki vadijo akro jogo ter tiste, ki potrebujejo malce popotniškega počitka.
Če povzamem Chiang Mai nas je resetiral, spočil, nahranil in napil. Pripravljeni smo na drugi del Tajske, ki ga bomo preživeli na jugu, več o tem pa v naslednjem prispevku.