Trebušne težave kar niso pojenjale, zato je bil obisk lokalne lekarne neizogiben. Suvereni farmacevti v vrečke tlačijo tablete, še preden svoje simptome našteješ do konca in tako je Mitja iz obiska lekarne prišel otovorjen kot mula. Edina stvar, ki je po enem tednu mučenja pomagala, je bilo oglje (aleluja!). Kot naročeno je v hotelu potekal tudi sejem zdrave prehrane, kjer so se predstavili lokalni kmetje, ki sicer sodelujejo s hotelom pri dobavi hrane. Založili smo se s kokosovimi piškoti z limonsko travo, pasijonkinim sokom, bananinimi muffini in vsem kar smo lahko odnesli s seboj. Sobotni deževni dan smo preživeli med obiskom veleblagovnice z igračami Mega Plaza, počitkom in obiskom hotelskega bazena.

Navkljub dejstvu, da smo imeli metro https://www.bts.co.th/eng/ pred nosom, smo bili tokrat nekoliko ujeti na lokaciji, ki sem jo izbrala kot naše prvo tajsko pribežališče. Z Mitjo se pogosto in zelo rada spominjava najinih bivanj v Bangkoku, predvsem lokalnega utripa, odlične ulične hrane, spoznavanja ljudi, izgubljanja po neskončnih ulicah in opazovanja utripa dnevnega življenja. Tokratna izkušnja je bila drugačna. Kot običajno sem tokratni hotel našla na enem od portalov - bookingu, ki za zveste člane nudi odlične ugodnosti, prav tako pa določene nastanitve ponujajo t.i. late escape priložnosti. Hotel je deloval obetavno, z bazenom, čudovito teraso in prostorno sobo. Omenjeno je vzdržalo, edino česar nisem predvidela je bila lokacija. Sivatel Bangkok Hotel se nahaja v predelu Ploenchit v okrožju Pathumwan, znanem po luksuznih hotelih, nakupovalnih centrih, trgovinah prestižnih blagovnih znamk in domovanju številnih ambasad. Vse lepo in prav, dokler ne želiš preizkusiti ulične hrane, se peljati s tuktukom, raziskovati lokalnega življenja in pustiti minut/ur v taksijih ali na natlačenem metroju. Vse to smo želeli in se bridko razočarali; dvakrat smo dobesedno obstali v prometu, hrup neskončne gradnje nas je neumorno gnal od ulice do ulice, jedli smo več ali manj v restavracijah in se nasplošno počutili skrajno omejeno. Vse kar smo želeli obiskati ali kar sva želela pokazati otrokoma, je bilo oddaljeno uro ali več in tako smo dopoldneve običajno preživljali med raziskovanjem česarkoliže, popoldneve pa preživljali kar v zavetrju hotelskega bazena.

Nedeljsko dopoldne smo preživeli med obiskom vikend tržnice Chatuchak https://www.chatuchakmarket.org/, največje vikend-tržnice na svetu, ki jo obišče več kot 200.000 ljudi. Razprostira se na 35 hektarjih, razdeljena je na 26 delov in ponuja ogled več kot 15.000 stojnic s hrano in umetnostjo, starinami, modo idr. Tokratni obisk se je razlikoval od prvega davnih sedem let nazaj, ker sva tokrat vso pozornost usmerila na dve živi mali petardi in spremljajoče nevarnosti:).

Dan kasneje smo obiskali znameniti Lumphini Park https://itsbetterinthailand.com/activities/lumpini-park-bangkok-insiders-guide/, poimenovan po Budovem rojstnem kraju v Nepalu (Lumbini). Park je bil prvotno kraljevi rezervat, vendar ga je leta 1925 Rama VI. razglasil za javni prostor. Največji in zagotovo najbolj priljubljen park v osrednjem Bangkoku s svojimi 58 hektarji ponuja pobeg v naravo sredi mesta, čolnarjenje po umetnem jezeru, številne sprehajalne poti, možnost sodelovanja pri skupinski tai chi vadbi ali spalni počitek na čudovito urejeni travi. Zraven hotela smo dokaj pozno odkrili pritličje Hyatt hotela, ki ponuja nadstropje posvečeno tajski hrani po zmernih cenah in spremljajoči trgovini s prigrizki https://www.centralembassy.com/store/eathai/.

Od prihoda v Bangkok sva z Mitjo želela obiskati najino prvo pribežališče v Bangkoku, podrobneje opisano v prispevku https://cestadolgaletodni.com/2018/11/01/ljubljana-bangkok-ayutthaya-sukhotai-ljubljana/, imenovano Uncle Loy's Botique House https://www.uncleloyhouse.com/, ki ga močno priporočamo vsem potovalnim obiskovalcem Bangkoka. Sky train nas je v torek dopoldne pripeljal do pomola Sathorn, kjer smo kupili karte za vožnjo z ladjami po reki Chao Praya https://chaophrayatouristboat.com/attractions.html, ki omogočajo obisk znamenitosti na poti in ponovno vrcanje na ladjo v roku 24 ur. Odpeljali smo se do postaje Prannok in se po lokalni tržnici (precej večji kot jo imava v spominu) sprehodili po najini stari ulici. In končno sva podoživela Bangkok, ki sva ga vzljubila.

Ena od mojih želja, za katero sem mislila, da bo ostala neizpolnjena, je bil tudi obisk tržnice ob železnici imenovane Maeklong Railway Market https://www.introducingbangkok.com/railway-market. Cca. 75 km oddaljeno tržnico, ki je javni prevozi ne dosežejo, smo obiskali z voznikom, ki so nama ga priporočili kar v hotelu. Tržnica, ki se razprostira na 100 metrih dolžine, se nahaja ob železnici v bližini železniške postaje Mae Klong v okrožju Mueng v provinci Samut Songkhram. Gre za običajno tržnico, kjer prodajajo morske sadeže, zelenjavo, sadje, svežo in suho hrano, meso in drugo raznovrstno blago. Prodajalci na tržnici postavljajo senčnike ali platna za zaščito pred soncem, ko zazvoni signal prihajajočega vlaka, prodajalci v minuti zaprejo senčnike in platna ter odstranijo blago, ki bi potencialno oviralo prihajajoči vlak. Ko vlak pelje mimo, se senčniki in platna ponovno odprejo, blago pa se v manj kot minuti spet postavi na svoje običajno mesto ob železnici. Tržnica se zato imenuje Hoop Rom (zapiranje senčnikov/dežnikov).  Dogodek zapiranja senčnikov poteka osemkrat na dan, odvisno od časa, ko vlaki odhajajo iz Mahachaija proti Mae Klongu in iz Mae Klonga proti Mahachaiju. Vlaki na postajo Mae Klong običajno prispejo ob 8.30, 11.10 in 14.30. in 17.40, in odidejo ob 6.20, 9.00, 11.30 in 15.30.

Naš drugi postanek je bil obisk plavajoče tržnice Damnoen Saduak https://www.introducingbangkok.com/floating-market, ene najbolj priljubljenih tržnic na vodi, kjer te za precej zasoljeno ceno vozijo v ladjici mimo turistom prilagojenih štantov. Naš voznik Bi, nas je po 2.5 urah mučne vožnje v zgoščenem prometu odložil v drugem hotelu Amari Hotel Bangkok https://www.amari.com/bangkok, ki bo naš dom do petkovega odhoda v Chiang Mai.

Zadnji dan pred odhodom smo preživeli klasično, med opravki in krajšim raziskovanjem. Moramo priznati, da se družno in srčno veselimo obiska manjšega mesta.