Večkrat opevam tajvanska otroška igrišča in to bom storila še zadnjič v tem nizu prispevkov našega popotovanja. Podobnih igrišč resnično nismo videli nikjer na svetu, naravni materiali, igrala, ki spodbujajo motorični in kognitivni razvoj in so primerna za razpon starosti od 1-14, brezplačni poganjalčki in kolesa, nekatera igrišča pa imajo celo dodatna poučna igrala, kot so delujoči semaforji, dejanske mini ceste, informacije o znakih, ki otroke poučijo o pravilih v prometu ipd. Vse skupaj je resnično neverjetno in fanta izjemno uživata na vsakem igrišču. Starši so vljudni, spoštljivi, skrbni in ne bulijo v telefone. Jiaotong Park je eno od teh čudes, kjer so igrala urejena v obliki gasilskega tovornjaka, zraven pa je postavljena mini železnica s tiri in zaporo. Raj!

Zvečer smo obiskali bližnjo nočno tržnico Wusheng Night Market, kjer smo pojedli okusno večerjo in se odpravili spat. Franu je ponoči vročina narasla do 39, zjutraj je sicer ni imel več, je pa to pomenilo pričetek prebavnih težav, ki so trajale približno en teden in smo si jih podajali kot žogo. Več o tem kasneje. Glede na Franovo stanje, sva celo jutro premlevala ali bi se odpravili na razmeroma dolgo pot do jezera Sun Moon, priljubljene turistične točke na Tajvanu. Ker zjutraj vročine ni bilo, Fran pa je bil živahen, smo se najprej s taksijem odpeljali do postaje HSR (High Speed Rail https://en.thsrc.com.tw/), ki je tajvanski sistem javnega prevoza precej optimizirala - ob "zahodnem koridorju" Tajvana je 12 postaj THSR: Nangang, Tajpej, Banqiao, Taoyuan, Hsinchu, Miaoli, Taichung, Changhua, Yunlin, Chiayi, Tainan in Zuoying. HSR se med postajami koridorja premika s hitrostjo 300 km na uro in tako smo v mesto Taichung, z neverjetno udobnim vlakom, prispeli v kratkih 38-ih minutah.

Druga možnost prevoza je Taiwan Railway https://tip.railway.gov.tw/tra-tip-web/tip?lang=EN_US, ki  smo ga uporabljali večinoma za krajše 1-2-urne medmestne vožnje. Postaje so običajno v centru mest, karte pa so precej bolj ugodne od HSR kart. V Taichungu smo imeli srečo in naleteli na skoraj odhajajoči avtobus za Sun Moon Lake, kjer je bila poleg nas zgolj še ena potnica. Sun Moon Lake https://www.sunmoonlake.gov.tw/en/explore/sun-moon-lake leži ob vznožju osrednjega gorovja Tajvana, obdano je s čudovitimi gozdnatimi vrhovi in ​za rekreativne zanesenjake nudi številne pohodniške poti. Vzhodno od jezera se nahaja tematski park, žičnica Sun Moon Lake Ropeway pa ponuja impresivni razgled na gore in vodo. Imeli smo srečo (ali nesrečo - kakor vzameš), da smo se za obisk odločili ravno v času Intrnational Swimming Carnival - letnega mednarodnega plavalnega karnevala ob jezeru Sun Moon, ki predstavlja najstarejši in največji dogodek na tem območju. Od leta 1983 se vsako leto pred in po festivalu plavalci iz Tajvana in drugih delov sveta zberejo na pomolu Chaowu v jezeru Sun Moon, dogodek je postal celo znan kot »10.000-člansko plavalno srečanje ob jezeru Sun Moon«.

Po slabih dveh urah smo prispeli v precej zdelano mesto polno turistov in skladno z dogodkom, komaj našli taksi, ki nas je zapeljal v 20 minut oddaljeni B&B Notting Hill (ime je dobil po znani romantični komediji). Umeščen sredi bujne narave, je bil Notting Hill točno to kar smo rabili. Zaradi odročnosti ima urejen velik vrt in veliko možnosti za sprostitev, streljanje z lokom, badminton, diabolo, pikado, manjše igrišče za otroke idr. Naša soba je bila ogromna, z veliko teraso in pogledom na neskočno zelenje. Zaradi dolge poti in dejstva, da nismo imeli avta, smo dan preživeli na vrtu in gurmansko povečerjali instant rezance iz 7/11.

Lastniki so izjemno prijetni, govorijo tekoče angleško in nudijo celo shuttle prevoze do mesta, kar smo s pridom izkoristili naslednji dan. Ob 12.oo, v največji vročini, smo pristali na pomolu Shuishe, od koder vozijo turistične ladje krožno pot po jezeru z dvema postankoma, prvi postanek je pri templju Xuanguang https://www.sunmoonlake.gov.tw/en/attractions/detail/103, ki se nahaja približno 2,5 kilometra od templja Xuanzang (ki smo ga mi dosegli peš po gozdni poti dolgi cca. 850m) in je bil zgrajen okoli leta 1955 (tukaj so pokopane relikvije budističnega meniha Xuanzanga, ki je bil znan budistični menih iz dinastije Tang).

Drugi postanek je bil na predelu imenovanem Ita Thao https://www.sunmoonlake.gov.tw/en/attractions/detail/149, zadnjega prebivališča ljudstva Thao. Zaradi nenehnega toka turistov je Ita Thao postal najbolj naseljeno območje okoli jezera s številnimi trgovinami, restavracijami in hoteli. Thao je ustanovilo tudi "kulturno vas Thao", da bi turisti lahko cenili tradicionalno kulturo, pesmi in ples plemena.

Na tretji postojanki smo naleteli na nepregledno maso ljudi, se zmedeni premikali mimo stojnic s hrano in se odločili za vožnjo z gondolo, ki na izstopni točki nudi možnost ogleda Formosa Aboriginal Culture Village https://www.nine.com.tw/page/about/index.aspx?kind=184&lang=US, zabaviščnega parka v okrožju Yuchi, ki deluje od leta 1986. Park vsebuje najvišjo atrakcijo s prostim padom na Tajvanu ter največje evropske vrtove in zvonik na Tajvanu. Mi smo ogled izpustili in se z ladjico odpeljali do mesteca, pojedli večerjo, lastnik pa nas je proti večeru pripeljal nazaj v naš B&B.

Zdravje nam cel čas obiska ni najbolje služilo, fanta sta imela prebavne težave, Mitja je bil nekam bledičen in jaz na vstopu v besno trebušno virozo. Pravzaprav sem bila vesela odhoda iz Sun Moon Lake do hotela v Taoyuan-u https://eng.taiwan.net.tw/m1.aspx?sno=0002107, doma večine industrijskih parkov in sedežev tehnoloških podjetij na Tajvanu. Zaradi bližine Taipei-ja in nižjih življenjskih stroškov je Taoyuan v zadnjih desetletjih zabeležil najhitrejšo rast prebivalstva med vsemi mesti na Tajvanu. Midva sva se za mesto odločila, ker je blizu letališče iz katerega nas 01.10. čaka pot na Tajsko, natančneje v Bangkok. Vožnja z avtobusom do Taipei-ja je trajala 4 ure, nato smo presedlali na HSR in se v 25-ih minutah pripeljali v Taoyuan. Čakal nas je izjemen hotel Cozzi Blu https://hotelcozzi.com/en/cozzi-blu/, ki je bil idealna izbira za naš zadnji postanek na Tajvanu. Poleg odlične infrastrukture (bližina nakupovalnih centrov, trgovin idr.), se hotel drži nakupovalnega centra z celim nadstropjem restavracij, izjemno otroško igralnico, knjižnico za otroke, velikim akvarijem in kinodvorano.

Tudi hotelski zajtrk ni razočaral, poleg robotskih natakarjev, nam je postregel s pestro izbiro svetovne hrane. Izbiri navkljub, so se tudi meni začeli kazati znaki viroze, ki so se tekom popoldneva razvili v trebušni hudournik. Dopoldne smo preživeli v igralnici,  kjer smo se vsi odlično zabavali, po počitku smo prav tako odvili v igralnico. Moja zdravstvena situacija se je slabšala in to ravno dan pred odhodom, ko so živci še malce bolj napeti. Noč je bila naporna, zato smo naslednji dan podaljšali bivanje v hotelu za 3 ure in se okrog 15.00 ure popoldne odpeljali do letališča. Težko bi to ubesedila drugače ampak res ni hujše poti od tiste, ki jo moraš opraviti medtem ko wc obiskuješ na 25 minut, posebej če je premik logistično bolj zahteven. In ker driska sama po sebi ni dovolj dramatična, je zamujal tudi boarding, zamujal avtobus za na letalo, Air Asia pa nam je tokrat ponudila letalo z najmanj prostora v celotni zgodovini letenja. Let je bil turbuleten, hrana je bila na stopnji pekočine 7/10, kar je pomenilo, da ni jedel nihče, stevarti pa so zadnjo uro premetavanja preprosto prespali. Živjo Tajska!

Na letališču sva uredila e-sim, naročila Grab, ki nama je za nameček računal 200 bahtov več kot je pokazala aplikacija ampak tokratna bitka je bila zame izgubljena že od jutra, zato smo resignirano privolili v prvi tajski nateg po prihodu. Rezervirano smo imeli sobo v Sivatel Bangkok Hotelu https://www.sivatelbangkok.com/, soba je bila ohlajena na neprijetnih 18.5 stopinj in popadali smo v ledeni spanec še preden smo se dobro sezuli.

Prvo jutro v nama ljubem Bangkoku pa se je začelo bolj obetavno, izjemen zajtrk na izjemni terasi s pogledom na številne stolpnice in hotelski infinity bazen, ki smo ga izkoristili pred počitkom. Popoldne je bilo deževno in mi pretirani optimisti, s taksijem smo želeli priti do večje trgovine z igračami, vendar smo se v prometu na mestu zataknili za dobre pol ure, izstopili, odpešačili na večerjo in domov.

Petkovo dopoldne smo preživeli v Bangkok Hospital, kjer je imel Mitja preventivni zdravniški pregled. Bolnica je rangirana med najboljšimi na svetu in izgleda/funkcionira kot 5* hotel, s concierge service-om, masažnimi stoli v čakalnici, tekočo angleščino vseh zaposlenih, vrhunsko organizacijo in triom na klavirju, fruli in violini, ki igra klasično glasbo za vse čakajoče v udobnih foteljih. Popoldne smo preživeli v hotelskem bazenu, sami, s pogledom na impresivni bangkoški skyline in rožnati sončni zahod. To je to!