6.teden - počitek na čudovitem otoku Jeju in uvod v Tajvan

Iz Busana nas je čakala 50 minutna pot s taksijem do letališča in notranji let do otoka Jeju https://www.visitjeju.net/en, največjega otok Južne Koreje, ki pokriva površino 1.833,2 km², kar predstavlja 1,83 % celotne površine države. Leži v Korejski ožini, ima ovalno obliko in je dolg 73 km od vzhoda proti zahodu in 31 km od severa proti jugu, z blagim naklonom okoli narodnega parka Hallasan v središču. Na severnem koncu otoka Jeju je plaža Gimnyeong, na južnem koncu gora Songak, na zahodnem koncu vrh Suwol in na vzhodnem koncu Seongsan Ilchulbong (kjer smo prebivali tudi mi). Jeju je priljubljena počitniška destinacija, precejšen del gospodarstva pa je odvisen od turizma in z njim povezane gospodarske dejavnosti, obiskovalci mu, zaradi zelene tropske pokrajine, pravijo tudi korejski Havaji.

Tokrat nas je čakalo kaj precej birokracije, pregled prtljage, pregled ročne prtljage, pregled Karpa, dvojni pregled potnih listov in nekam majav vzlet in pristanek. Moji občutki glede letenja se zadnjih 10 let niso spremenili, posebnega užitka v letenju nikoli nisem čutila in če mi je nekdaj pristanek vzbujal občutek miru, se je v zadnjih letih žal spremenilo tudi to.

Pred letom sva se spontano odločila za najem avtomobila preko korejskega ponudnika Lotte https://www.lotterentacar.net/hp/eng/reservation/index.do?LANG=eng&utm_source=google&utm_medium=cpc&utm_campaign=korea&utm_term=lotte+car+rent&gad_source=1, postopek je bil pravzaprav neverjetno enostaven, potrebuje se zgolj mednarodna vozniška izkaznica. Mitja je rezerviral največji avto na otoku Kia Carnival za okvirnih 60,00 EUR/dan. Do prevzemnega mesta/parkirišča za avtomobile je urejen prevoz z brezplačnim shuttlom, prevzem pa je potekal skorajda bolj gladko kot najem. V brezhibni angleščini nam je prijazna gospa na hitro razložila osnove in voila! po 40 dneh javnih prevozov končno spet mobilna svoboda.

Žal nas je tisti dan na otoku pričakal dež, do nastanitve smo potrebovali približno uro vožnje, ne ker bi bil otok tako velik, temveč so omejitve med 30-50 km/h, na vsakih 200-300 m je radar, na prekoračitve (in vse ostalo) pa te vestno opozarja tudi Carnival. Z nastanitvijo smo imeli izjemno srečo, Sungsan Woori House Pension je lociran ob vznožju znamenitega Seongsan Ilchubong https://english.visitkorea.or.kr/svc/whereToGo/locIntrdn/rgnContentsView.do?vcontsId=110731, stožca ki se je pred več kot 5000 leti dvignil 180 metrov nad morsko gladino zaradi toka magme pod morjem. Prvotno je bil ločen otok, vendar ga je kopičenje peska in zemlje povezalo z glavnim otokom. Na vrhu se nahaja velik krater, ki ga je ustvarila mešanica vroče lave s hladno oceansko vodo in ima premer približno 600 metrov in globino 90 metrov. Z vrha je možno videti otok Udo in uživati v veličastnem sončnem vzhodu. V kratkih petih dneh smo se v našem penzionu popolnoma udomačili, predvsem zaradi gospe, ki penzion vodi, pripravlja izjemne zajtrke in ki nas je vsak večer, kot naše zlate mame, zaskrbljeno čakala, da pridemo iz pohajkovanja.

Lokacija je prijetna za bivanje, ponuja nekoliko mirnejši in bolj umaknjen način življenja, ki pa kljub vsemu ponuja potrebno infrastrukturo, restavracije, trgovine, kavarne idr. Sprehodili smo se do hotela Haeilri Pool&Spa Hotel https://en.haeilri.com/, ki za goste kavarne in hotela nudi možnost uporabe bazena, peskovnika za otroke, ogromne gugalnice in drugih fotografskih spotov ter prijetne terase. Popoldne smo tako preživeli pri hotelu, po večerji pa smo kolektivno popadali v posteljo. Potovalni dnevi so vedno najbolj utrujajoči, tudi če pot traja slabo uro:).

Po branju nekaterih potopisnih blogov, ki so praviloma moje izhodišče za organizacijo izletov na posamezni destinaciji, smo se odločili da obiščemo Woljeongri Beach v mestu Gimnyeong https://english.visitkorea.or.kr/svc/contents/contentsView.do?vcontsId=70012. Omenjena plaža in ostale, mimo katerih smo se peljali, so nas pustile odprtih ust, bel pesek, čudovita turkizna barva morja in raj za otroka. Po popoldanskem počitku smo se odločili, da se zapeljemo do glavnega mesta imenovanega Jeju https://www.visitjeju.net/en/themtour/view?contentsid=CNTS_000000000022466&menuId=DOM_000001832000000000#p6, znanega letovišča s prestižnimi hoteli in javnimi igralnicami. Leta 2011 je med mestoma Seoul in Jeju bojda letelo 9,9 milijona potnikov, zaradi česar je bila pot Gimpo–Jeju najbolj prometna potniška zračna pot na svetu. Jeju vsako leto sprejme več kot deset milijonov obiskovalcev, predvsem iz celinske Južne Koreje, Japonske in Kitajske. Trivio na stran, nas je predvsem zanimal Dongmun Traditional Market, kjer smo si obetali odlično večerjo in nismo odšli razočarani.

Korejski Havaji je sicer vzdevek povezan z vulkanskim delovanjem, s Havaji pa ga povezuje tudi izredno bujno rastje. Pogled na vso to zelenje nam je, po vseh obiskanih velemestih, izredno dobro del. V nedeljo smo se odločili, da prevozimo drugo stran otoka, obiskali smo Pyoseon Beach https://english.visitkorea.or.kr/svc/whereToGo/locIntrdn/rgnContentsView.do?vcontsId=90866, kjer smo preživeli prijetno dopoldne (poskrbljeno je za senco, osebne stvari, nikjer ampak res nikjer pa ni ustrezno poskrbljeno za tuše in tako bomo ta trdovratni pesek očitno pripeljali vse do Tajvana) in Jeju Folk Village https://www.visitjeju.net/en/detail/view?contentsid=CONT_000000000500553, ki leži v neposredni bližini.

Jeju Folk Village poustvarja staro življenje na otoku Jeju v 19. stoletju. Z arhivskimi raziskavami je poustvarjenih in razstavljenih več kot 100 tradicionalnih hiš in ljudske kulture otoka Jeju. Vas je zasajena z lokalnimi drevesi in cvetjem iz otoka Jeju in Koreje, tako da lahko obiskovalci uživajo v cvetju v vseh letnih časih. Ponaša se s tematskimi razstavnimi dvoranami, modelnimi hišami in tradicionalnimi ljudskimi igrami, ki privabljajo številne obiskovalce. Za kosilo so nam teknili odlični Blbijakjak, Gomtang, Mandu in Joen. Opažanje, ki me neverjetno preseneča je, kako mirni so korejski otročki za jedilno mizo, pravzaprav so mirni povsod, tako da sta najina otroka v vsaki restavraciji (in drugod) edini divji živali, ki sta bili pravkar spuščeni na svobodo:). Prav tako smo ubrali novo strategijo obedov, namesto da bi z Mitjo pričakovala da bomo skupaj jedli 3-4 obroke dnevno, jima cel dan preprosto ponujava različne jedi in kar uspe, uspe. Če ne uspe, bo uspelo drug dan. Pot nas je vodila še mimo Songeup Folk Village https://www.visitjeju.net/en/detail/view?contentsid=CONT_000000000500351 - celotna vas, ki ohranja bivališče prebivalcev starega Jejuja, je bila označena kot pomembna folklorna kulturna dediščina. Čeprav jo lahko štejemo za nekakšno ljudsko vas, se od običajnih ljudskih vasi razlikuje po tem, da v njej ljudje še danes živijo. Prebivalci vasi delujejo kot prostovoljni vodniki, ki obiskovalcem ponujajo vse vrste informacij.

Naslednji izlet je bil krožni izlet po celem otoku s pričetkom pri slapu Joengban https://www.visitjeju.net/en/detail/view?contentsid=CONT_000000000500531, enem od treh največjih slapov na otoku Jejudo, skupaj s slapovoma Cheonjiyeon in Cheonjeyeon. Je edini slap v Koreji, kjer voda pada neposredno v morje. Slap je visok 23 m, dva curka slapa, ki padata po črni pečini, pa ustvarjata vznemirljiv zvok in čudovit razgled. Poleg tega strme pečine in stari borovci okoli slapa ustvarjajo slikovit razgled, ki je bil izbran za eno od desetih slikovitih znamenitosti Yeongjuja z imenom »Jeongbanghapok«. Pravijo, da so na pečinah slapov Jeongbang vgravirane besede »Seobulgwacha«.

Drugi postanek smo naredili pri slapu Cheonjiyeon https://www.visitjeju.net/en/detail/view?contentsid=CONT_000000000500618, katerega ime pomeni »nebo, povezano z zemljo«. Visok je 22 m in širok 12 m, razgled in zvok, ki ju voda ustvarja ob padcu, pa sta veličastna. Kot se za turistilne atrakcije spodobi, je bilo na lokaciji precej turistov. Tretja znamenitost v bližini obeh slapov pa je bila razgledna točka na skalo Oedolgae https://www.visitjeju.net/en/detail/view?contentsid=CNTS_000000000018409, neverjetno skalo, visoko 20 metrov, ki naj bi nastala pred približno 1,5 milijona let. Fantastične skale obalne pečine okoli vrha Oedolgae in Sammaebong zagotavljajo popolno kuliso za pohodniške zanesenjake, sončni zahod nad otokom Beomseom, ki ga je mogoče videti z morskega kamna Oedolgae, pa predstavlja občudovano razgledno točko za obiskovalce otoka Jeju. Povsod je izjemno dobro poskrbljeno za turiste, s senco, pitno vodo, sanitarijami idr.

Drugo največje mesto na otoku se imenuje Seogwipo in je od Unescovo zaščito (bojda pa ima tudi ogleda in okusa vreden nočni market). Tam se nismo posebej ustavljali, temveč smo se zapeljali do razgledne točke pri Jongmun Daepo Coast https://www.visitjeju.net/en/detail/view?contentsid=CNTS_000000000020476 oziroma pečine Jusangjeolli, stebraste razpoke, kjer se valovi lomijo in temno rdeči šesterokotni kamni tvorijo visoke plasti, so bile razglašene za naravni spomenik. Popoldansko ogledovanje smo zaključili na znameniti plaži Hjeopjae https://english.visitkorea.or.kr/svc/whereToGo/locIntrdn/rgnContentsView.do?vcontsId=110946, kjer je bilo precej ljudi, prav tako pa plimovanje resnično zanimivo poskrbi, da se v enem trenutku kopaš, v drugem si kot sredi puščave. Peskasti smo se ponovno odpravili na tržnico v mesto Jeju in domov.

Edina stvar, ki je žal nisem videla in je bila na mojem osebnem spisku želja so bile ženske potapljačice imenovane Hanjeyeo, s katerimi se je možno seznaniti v muzeju Jeju Haenyeo Museum https://www.visitjeju.net/en/detail/view?contentsid=CONT_000000000500580 oziroma je imel Mitja srečo in jih pomotoma videl kako so (izključno starejše gospe) v neoprenih prihajale iz vode. Nisem prepričana zakaj so me tako fascinirale, vendar so me in sem o njih kar precej prebirala; gre za t.i. morske ženske, ki se preživljajo z lovljenjem morske hrane zgolj z nožem. Potapljajo se na dah ali prosto, do globine približno 10 metrov, za nekaj minut - odvisno od izkušenj. Prvi zapisi o lovu morskih ušes (školjk) s strani Haenyeo so iz leta 1629, ženske so se v preteklosti potapljale v bombažnih oblačilih (mulsojungi) brez ustrezne kape, vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se pojavile neoprenske obleke. Mlada dekleta so pomagala pri prenašanju vode in se pri približno osem let učila potapljanja ter lovljenja morskih alg in školjk.

Zadnji dan na otoku Jeju smo, kot običajno, preživeli bolj mirno, med pranjem stvari, pisanjem bloga, igranjem, idr. Žal nam, zaradi popoldanskega naliva, prav tako ni uspel vzpon na sosednji Seongsan Ilchulbong, ki bo moral počakati na naslednji obisk.

V sredo, 10.09.2025, smo imeli s tajvansko družbo T'Way rezerviran let v Taipei, glavno mesto države Tajvan. Pot iz naše nastanitve do parkirišča, kjer smo v eni minuti predali avto, je trajala 1.20 min. Skočili smo na čakajoči shuttle, ki nas je pripeljal do letališča, priority nas je zrinil mimo dolge vrste, let do glavnega mesta Tajvana je trajal slabi dve uri. Za tiste, ki države in glavnega mesta ne poznamo dobro, nekaj ključnih informacij; Taipei je gospodarsko, politično in kulturno središče Tajvana. Je moderna kozmopolitska metropola, ki vabi v svet fascinantnih kontrastov – mešanico modernega in tradicionalnega, z velikodušnim pridihom energije in prijaznih nasmehov. Templji in neonsko ulično življenje, narava in urbani utrip velemesta - le nekaj minut od središča mesta se je možno sprostiti v termalnih vrelcih, bogatih z minerali, ki se nahajajo ob bujnem gorskem vznožju - Taipei ponuja vse. Desetine restavracij svetovnega razreda, kjer lahko gurmani poskusijo najboljšo regionalno kuhinjo; za gurmane pa je na voljo veliko nočnih tržnic, ki strežejo slastne večerne prigrizke.

Pred letom je Mitja izpolnil vstopni obrazec https://twac.immigration.gov.tw/, super je imeti rezerviran let naprej, torej v drugo državo, ker to pogosto preverjajo (midva sva noč prej rezervirala naslednji let v BKK), posebnih carinskih pregledov za vstop ni (z izjemo dejstva, da je prepovedan vnos kakršnihkoli mesnih izdelkov ali izdelkov živalskega izvora). Na letališču sva kupila E-SIM kartico, ki nam 30 dni omogoča uporabo interneta po celem Tajvanu, postopek je preprost, vse uredijo pri nakupu, dvignila nekaj tajvanskih dolarjev in kupila Easy Card, kartico, ki jo je možno polniti in omogoča vožnje z javnimi prevozi po celem Tajvanu (cena kartice je 125 tajvanski dolarjev, možno pa je izbrati tudi svoj dizajn). Nam bo to prišlo prav, ker je naš plan krožno prepotovati otok. Z metrojem smo se odpeljali do naše nastanitve, hotela na živahni ulici Nanjing, sestradani smo na ulici poiskali prvi curry in popadali v posteljo. Moram priznati da so ti dnevi, ko pridemo v novo državo zame najbolj stresni, predvsem zaradi otrok. Navaditi se je potrebno na energijo države/mesta, biti pozoren na ljudi, na navade, pravila in vse to pokombinirati z voljo otrok, ki je (milo rečeno) precej nepredvidljiva in lahko včasih že polovica banane rezultira v čistem kolapsu.

Jutro nam je postreglo z zanimivim zajtrkom, kjer so bile skoraj vse stvari kuhane in sprehodom do bližnjega Central Culture Park. Občutek na Tajvanu je drugačen, domač, bolj azijski kot do sedaj. Motorji povsod, improvizirane kuhinje, sveži smoothieji iz pravega sadja, poleg vsega znanega pa ima Taipei tudi najboljša igrišča za otroke. Peš smo se nato odpravili do Chiang Kai-Shek Memorial Hall, spominske dvorane, ki je bila zgrajena v spomin na prvega predsednika https://www.cksmh.gov.tw/en/.

Po popoldanskem počitku smo se odpeljali do znamenite stolpnice Taipei 101 https://www.taipei-101.com.tw/en/observatory/ticket, ki ga je zasnovalo podjetje C.Y. Lee & Partners, je bil po dokončanju leta 2004 do leta 2009 najvišja stavba na svetu. Stavba, ki jo je navdihnilo prožno bambusovo steblo, je znana po luksuznem nakupovalnem središču, observatoriju, ki z 89. nadstropja ponuja panoramski razgled na mesto in svoji vlogi prizorišča za silvestrski ognjemet. Ptičja perspektiva je potrdila kar z Mitjo opažava od prihoda, Taipei je izredno zeleno mesto, zelenih površin, večje in manjše urejene parke se najde na vsakem koraku. Po ogledu znamenite stolpnice nas je pot vodila do Huashan 1914 Creative Park https://www.huashan1914.com/w/huashan1914_en/index - prvotno vinska klet, ki danes predstavlja pomembno prizorišče dogodkov. Nova platforma za kulturne dogodke gosti številne obsežne razstave, instalacije, gledališke produkcije in predstave, na prizorišču je tudi nekaj restavracij, trgovin in velik ograjen skate park.

Po mesecu in pol potovanja sva posvojila oziroma utrdila sistem kjer en del dneva posvetiva otrokoma in njunim željam, drugi del dneva je posvečen stvarem, ki si jih želiva ogledati ali preizkusiti midva. Naslednje dopoldne smo tako izkoristili za obisk zabaviščnega parka Taipei Children's Amusement Park https://www.travel.taipei/en/attraction/details/671, ki je opremljen z vožnjami, brezplačnim igriščem in otroškim gledališčem, ki ga upravlja otroška gledališka družba IF, kjer se ob vikendih in praznikih odvija vznemirljiv program skečev in predstav. Kosilo smo želeli pojesti na znamenitem Shilin Market-u https://guidetotaipei.com/visit/shilin-night-market-士林夜市, ki pa se odpre šele popoldne, tako da smo se skozi prazne ulice samo sprehodili. Popoldne smo imeli rezervirano za obisk predela Tamsui, ki meji na reko Tamsui in gleda na Tajvansko ožino. Ime okrožja pomeni »sladka voda«. Čeprav je Tamsui skromne velikosti (205.706 prebivalcev), igra pomembno vlogo v tajvanski zgodovini in kulturi. Zaenkrat je to najin najljubši predel mesta, z obilico dobre hrane, zanimivimi trgovinami, prekrasno sprehajalno potjo ob reki, kjer je možno opazovati sončni zahod in lokalne pevce z malo posluha.

In tako je pester teden prišel h koncu, kar težko verjameva, da sva teden nazaj pristala na otoku Jeju, sedaj pa že s polno vnemo raziskujemo Tajvan. Ta teden nas čakajo prvo premiki proti južnemu delu otoka.