Prišla je sobota in v žep smo pospravili naš prvi mesec potovanja. Iz Seoul Station sva imela rezerviran hitri vlak do Busana https://rail.ninja/, ki z nekaj postanki vozi slabe 3h. Spomin na labirint Osaka Station je bil še živ in tako sva na poti do glavne železniške postaje tokrat strahovala, da bova vlak zamudila (jutro sva namreč zastavila precej ležerno). Seoul ni razočaral, postaja je pregledna, iz katerega perona vozi posamezni vlak objavijo 15 minut pred odhodom in tako sva se elegantno (in predvsem pravočasno) sprehodila do najinih sedežev. Poznalo se je, da se z rezervacijo nisem posebej ubadala, rezervirana sva imela namreč samo dva sedeža, kar pomeni, da otroka sedita na nama, sedela pa sva tudi vzvratno. Pri 290 km/h vzvratna vožnja deluje kot da bi se iz nas nekdo delal norca, skozi okno sva torej gledala bolj malo. Ampak za opazovanje okolice niti ni bilo časa, ker sta otroka celo pot bedela, jedla, se premetavala, čeprav sta vse to začuda počela na tem našem kvadratnem metru (priznati moram, da sva imela z otrokoma tokrat srečo, otroških izpadov na teh vlakih ne tolerirajo, kar večkrat pokaže tudi prisrčna animacija na majhnem zaslonu vlaka).

Busan je drugo največje mesto in vodilno trgovsko središče v Koreji, s 3,4 milijona prebivalcev in skupno površino 770,17 kvadratnih kilometrov. Od odprtja prvega mednarodnega pristanišča v Koreji leta 1876 je mesto postalo središče trgovine, poslovanja in industrije. Busan se nahaja na južni konici Korejskega polotoka. Po prihodu v Busan sva se odločila, da se do hotela https://www.lottehotel.com/haeundae-l7/en/about/information odpeljeva s taksijem (slednji so v Busanu nekoliko dražji ampak minimalno v primerjavi s cenami hrane, pijače, balonov in vsega ostalega - več v nadaljevanju). Prvi vtis Busana je kot bi prišla v malce bolj zdelan Miami, visoke bleščeče stolpnice, obala in peščene plaže in precej bolj chill atmosfera. Prvi (in samo prvi) vtis hotela je bil super, odlična lokacija, zanimiva recepcija, photobooth, zastonj pivo ob prihodu, spodaj trgovina in dobra pekarna.  Predel Haeundae-gu je turistično okrožje, znano po obmorskih plažah, kot sta Haeundae in Songjeong - pravi srfarski raj in prostor, kjer ob obisku Busana prebiva največ turistov.

Čez cesto ob našem hotelu se nahaja plaža Haeundae, ki je bila naše prvo kopališče. Plaža je peščena, s tiste vrste peskom, ki je bolj trdovraten od smole, ljudi je veliko, animacij prav tako, plavaš pa lahko zgolj 30m od obale. Ker pravila. Po kopanju se lahko stuširaš v plačljivih tuših, preoblečeš pa kjer se znajdeš. Po kopanju smo si privoščili večerjo in sprehod po našem turističnem predelu, s stojnicami s hrano, prerokovalnicami, igralnicami idr.

Prihodnje jutro smo si zajtrk privoščili v Avant Bakery v pritličju hotela in se sprehodili do prve znamenitosti Busana Blueline kapsul, ki nudijo razgledno 30 minutno vožnjo ob obali. Žal so bile karte ob prihodu razprodane, zato sva jih preko spleta rezervirala za kasnejši dan, se sprehodila do plaže in nato do bližnjega parka Dongbaek, ki se nahaja blizu južnega konca plaže Haeundae https://english.visitkorea.or.kr/svc/whereToGo/locIntrdn/rgnContentsView.do?vcontsId=111149. Sprehodili smo se do svetilnika, ki nudi pogled na pristanišče Busana.

Na poti nas je ujel naliv in popoldanska napoved ni obetala lepega vremena, zato sva se odločila da otroka popeljeva v zaprt vodni park Club D Oasis https://www.clubdoasis.com/en, ki sem ga našla v enem izmed potovalnih blogov, ki jih spremljam na poti. Club D Oasis je prvi in ​​edini mestni wellness termalni izvir v Busanu in predstavlja popularno kopališče lokalcev v Busanu. Cena vstopa ni zanemarljiva in za dva odrasla in enega otroka (Fran je imel brezplačen vstop) znaša 140,00 EUR. V to ceno ni vštet ležalnik, na katerega sva pomotoma za hip postavila najine stvari. Ko sva se končno pripravila na vstop v vodo, naju je zaposleni prijazno opozoril, da za vstop v vodo potrebujemo kape (kakršnokoli pokrivalo) in rešilne jopiče. Nekaj časa in zbeganih pogledov sva potrebovala, da sva razumela, da si morava rešilna jopiča nadeti tudi midva. Imeli smo samo tri kape s šiltom, Mitji pa so prijazno ponudili, da si četrto lahko kupi v petem nadstropju. Tako sem se kmalu po vstopu znašla v otroškem bazenu, med malim Franom in umetno gobo velikosti Frana, topla voda mi je segala malce čez gležnja, nosila pa sem pokrivalo in rešilni jopič. Drugi notranji bazen, ki nudi animacijo v obliki umetnih valov, odraslim sega do bokov in ravno, ko se je Fran malo razživel, sem s kotičkom očesa opazila fanta za mešalko, ki se pod reflektorji pripravlja na začetek dj seta. Ker djev v kopališčih nisem vajena, sem se svojim mislim nasmehnila, čez nekaj minut pa je iz zvočnikov (pre)hitro in nepričakovano udaril težki štanc, ki je vse mlajše od dveh let (in mene) pustil otrple in zbegane. Štanca so se grupno razveselili (predvsem) očetje in tako je mali valoviti bazen naenkrat postal prizorišče vsesplošnega besnenja. V rešilnih jopičih sva vztrajala 2.5h.

Za novo presenečenje je poskrbel sistem tuširanja in oblačenja, ki se deli na moške in ženske prostore. Po principu divide and conquer sva vzela vsak enega otroka in tako sem se znašla v večjem prostoru s štirimi možnostmi umivanja, v prostor pa se načeloma vstopa brez kopalk oziroma sem bila jaz edina oblečena; prva možnost je klasični tuš, ki ne nudi nobene zasebnosti ampak si v vrsti desetih, ki se tuširajo, druga možnost je stanje ob neke vrste vodnjaku in polivanje z vodo iz čebra, tretja je sedenje na mali pručki in tuširanje/polivanje sede, četrta pa je namakanje v (najverjetneje) termalni vodi. Nobena možnost razen prve mi ni dišala. Prostor, kjer si sušiš lase je opremljen z make up ogledali, vatiranimi palčkami, mega feni in sušilci, ki mokre stvari posušijo v treh minutah - aleluja - ali bi lahko uvozili kakšno od teh malih inovacij?

Vremenska napoved za prihodnja dva dni je bila deževna, mene je malce sesula blaga trebušna viroza, zato sva se odločila, da obiščemo Shinsegae Centum City https://english.visitkorea.or.kr/svc/whereToGo/locIntrdn/rgnContentsView.do?vcontsId=94755, ki je vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov kot največji nakupovalni kompleks na svetu in ponuja nabor zabavnih možnosti, od drsališča do kina, igrišča za golf in spa centra, trgovine ponujajo vse od ženskih in moških oblačil do otroških znamk oblačil, kozmetičnih trgovin, športne opreme in še več, kletna etaža pa je dobro založena trgovina s hrano. Založila sva se z vsem, kar nam je dva dni manjkalo in manjkalo nam je precej - naš predel Busana je namenjen turistom ampak morda ne nujno družinam, izbira hrane za otroke je precej skromna (še tisto kar misliš da bo primerno, je pekoče).

V sili hudič požre stališča in vrednote in tako smo popoldne, zaradi naštetih faktorjev in dejstva, da je lociran takoj čez cesto, obiskali Aquarium https://www.visitsealife.com/busan/en/, se sprehodili po naši ulici, pojedli pekočo večerjo in otroka pospravili spat.

Tudi tokrat ima naš hotel bazen na strehi hotela s prečudovitim pogledom na plažo Haeundae in torkovo dopoldne smo izkoristili za kopanje, popoldne smo imeli rezerviran vožnjo z ti. kapsulo https://www.bluelinepark.com/eng/skyCapsuleFare.do, ki se samodejno popelje po 2 km dolgem odseku od Haeundae Mipo do Cheongsapo. Poleg kapsule je možno rezervirati tudi pot z vlakom ali pa se po poti odpraviti peš. Sprehajalne poti ob obali so v Busanu neverjetno lepo urejene. Izstopili smo na zadnji postaji, se odpravili peš do Cheongsapo Daritol Skywalk https://www.koreatodo.com/cheongsapo-daritdol-skywalk, 72,5 m dolgega in 20 m visokega observatorija v obliki modrega zmaja, ki se razprostira nad oceanom. Tik pred plažo Songjeong smo se ustavili na izjemni večerji, kjer smo preizkusili korejski bulgogi, jed iz tankih, mariniranih rezin mesa, najpogosteje govedine, pečenih na žaru in sveže ulovljenega raka.

Gamcheon Culture Village https://www.koreatodo.com/gamcheon-culture-village je bila ena od vasic, ki smo jih želeli obiskati na našem kratkem postanku v Busanu. Terjala je 50 minutno vožnjo s taksijem in žal pustila nekoliko grenek priokus, sicer je vasica vizualno zanimiva, ponuja pa nek bizaren preplet lokalnega življenja in turizma, kjer je zasebno hrati vse in nič.

Zadnji dan v Busanu smo se odpravili do 40 minut oddaljene Songdo Bay Station, kjer te gondola popelje do Songdo Sky Park in Songdo Yonggung Suspension Bridge https://en.busanaircruise.co.kr/about/intro?rank=1. Lahko se izbira med gondolo s pokritim in steklenim dnom, ki te v cca. 10 minutah pripelje do prijetnega parka in mostu po katerem se lahko kratko sprehodiš. Zvečer nas je ladjica popeljala na zadnjo vožnjo po Busanu, kjer smo si mesto ogledali še iz morske perspektive.

Še nekaj uporabnih zanimivosti in opažanj iz dosedanjega potovanja po Koreji:

• povsod, tudi na vlakih, uporabljajo tudi navadne vtičnice - drugače kot na Japonskem
• ne nažigajo klim, povsod so normalne temperature (v taksijih, dvigalih, trgovinah...)
• Korejci imajo najbolj zanimive outfite za v vodo (kompleti pokriti s kapami z volančki)
• rinejo se v dvigala do meja zmožnosti
• pse na sprehode običajno vozijo v okrašenih vozičkih
• kje so smetnjaki?!

Obisk Busana naju je presenetil, od Seoula se razlikuje po bolj ležerni, obalni energiji, cene so nekoliko višje, hrana se težko odloči ali bi se posvetila lokalnim kulinaričnim specialitetam ali turizmu. Ljudje pa so enako, če ne še bolj prijazni.

Danes nas čaka notranji let na otok Jeju - več v prihodnjem prispevku.