ZDA sva (vsaj jaz) pričakovala z nestrpnostjo. V preteklosti sem namreč obiskala samo vzhodni del ZDA, zato sem se popotovanja po zahodni obali zelo veselila. Mitja je, nasprotno, Kalifornijo v preteklih dveh letih (zaradi službe) obiskal dvakrat in glede poti ni imel posebnih pričakovanj. Če bi vprašala njega, bi lahko ZDA celo popolnoma preskočila, privarčevala in dragoceni čas porabila na obalah Gvatemale, Nikaragve ali Kostarike. Turistični del, ogledovanja in velika mesta, so sicer zanimiva, posebne avtentičnosti pa se na ta način ne zazna oziroma začuti. Enkratna priložnost za avtentično izkušnjo je, kot omenjeno, Workaway in najin cilj na tem potovanju je omenjeno združiti. Najlažje je namreč čas preživljati kot turist, vendar oba meniva da se tega hitro naveličaš, kar sva izkusila na lastni koži:).

Hoja po Španiji je bila posebna izkušnja, pot naju je iz Španije vodila v Kanado, kjer sva si ogledala Vancouver in del Vancouver otoka in nato odvila v WA - Seattle. Vse najine rezervacije sva prestavila za slab teden, tako da naju je čakalo 10 dni Seattla, česar sva se oba malce bala. Bala je mogoče prehuda beseda, oba sva čutila da si mesta rada ogledujeva in da se da doživeti ogromno, vseeno pa sva čutila tudi, da si želiva premikov, mobilnosti, spontanih doživetij, raziskovanj ipd. In čeprav Seattle vse to ponuja - veliko možnosti je tudi za dnevne izlete in pohode v bližini mesta - nama smisel potovanja po ZDA predstavlja potovanje z avtom in ta "ameriška filmska svoboda":).
Da pa ne bom ponovno pričela s podrobnim seciranjem najinih dni, najprej nekaj zanimivih dejstev o Seattlu in zvezni državi Washington, ki sva jih izvedela v času najinega bivanja. Seattle predstavlja največje mesto v zvezni državi Washington, ki meji na Kanado (severni del), zvezno državo Idaho (vzhodni del), zvezno državo Oregon (južni del) in Pacifik (Puget Sound) na zahodnem delu države. Država se imenuje po prvem predsedniku ZDA Georgu Washingtonu, je 18-a največja država ZDA in po številu prebivalcev na 13-em mestu (7,400,000 ljudi). 60% populacije Washigtona živi v okolici Seattla, ki predstavlja gospodarski epicenter države. Seattle leži ob Puget Sound, t.i. roki Pacifiškega oceana, ki ga sestavljajo številni otočki, fjordi in zalivi. Poleg širše okolice mesta Seattle, državo sestavljajo gozdovi na zahodu, gorski vrhovi na zahodu, v centralnem delu, SV in JV delu države, centralni in južni del pa sta znana tudi po kmetijstvu.

Mesto Seattle leži med rokavom Puget Sound in jezerom Lake Washington. Območje so sprva naseljevala indijanska plemena, po prihodu evropskih kolonizatorjev pa so plemena izgubila pravico nad zemljo, takrat je mesto dobilo tudi novo ime Seattle (prej Duwamps), po poglavarju plemen Duwamish in Suquamish - Si'Ahl. Mesto je bilo v preteklosti bogato z naravnimi surovinami, hiše so bile zgrajene iz lesa, vse to pa se je spremenilo, ko je leta 1889 mesto zaznamoval hud požar. Poleg požara je razvoju mesta najbolj botrovala t.i. zlata mrzlica, v času katere je Seattle predstavljal izhodiščno točko za nadobudne raziskovalce.
Danes ima mesto Seattle ima nekaj čez 700,000 prebivalcev in je eno najhitreje rastočih mest v ZDA. Relief mesta je hribovit, Capitol Hill, First Hill, West Seattle, Beacon Hill, Denny Hill, Magnolia in Queen Anne so predeli Seattla, do katerih malce zasopihaš.

Zaradi Puget Sounda ima mesto prijetno klimo, zmerne temperature poleti in milejše temperature pozimi. Tudi najin obisk so spremljale ugodne temperature, sonce čez dan in prijeten hlad ponoči. V Seattle sva prispela iz Victorie, oba sva prvič prečkala mejo po vodi, pregleda na mejnih prehodih nista bila primerljiva z letališkimi - prijeten pogovor in Voila, Merica!
Hostel, ki sva ga rezervirala noč prej, je bil v centru, vendar sva ga rezervirala zgolj za dve noči, tako da sva morala v naslednjih dneh poiskati dve postelji za dodatne tri noči, preden se preseliva v Airbnb v Edmonds na obrobju Seattla. City Hostel Seattle je bil leta 2012 izglasovan kot najboljši hostel v ZDA, recepcija je opremljena v zanimivem industrijskem/second hand stilu, medtem ko so sobe poslikane z grafiti različnih umetnikov, ki jih je pot pripeljala v Seattle. Vsi hostli v mestu so bili precej polni zaradi začetka festivala Sasquatch, ki sva ga prav tako želela obiskati (https://www.sasquatchfestival.com/) in si premislila, predvsem zaradi financ.

Po uvodni birokraciji sva se odpravila na prvi sprehod in doživela kulturni šok:). Ozračje je bilo čudno, ljudje prav tako, za ovinkom sva naletela na zbor ljudi, ki podpirajo pravico do nošnje orožja (skoraj vsi so bili tudi močno oboroženi), veliko policije in oklepnikov, malce slabše vreme, ogromno brezdomcev, skratka drugačno vzdušje kot v Kanadi. Čeprav se nama je Seattle v naslednjih dneh prikupil in sva se popolnoma udomačila, sva na začetku, posebej jaz, precej obnemela. Mesto je delovalo precej invazivno na vse najine čute in potrebovala sem slabi dve pivi, da sem se umirila. Obiskala sva znani Pike Market, tržnico o kateri bom kasneje napisala malce več ter naletela na hostel, ki bo najin dom pred Edmondsonom. Green Tortoise Hostel je hostel z najboljšo lokacijo v mestu, korak stran od Pike Market-a, Seattle Art Museum-a, v strogem centru downtown-a, 10 minut od vseh večjih znamenitosti.

Pri iskanju zanimivih reči, ki sva si jih nameravala ogledati, nama je pomagal odličen app City Guide, vodič večjih mest po celem svetu. Vodič za Seattle sem naložila na telefon in na ta način sva offline raziskovala predele; znamenitosti, restavracije, trgovine ipd. Na sprehodu po downtownu sva naletela na t.i. Monorail, kratko metro progo 20 m nad tlemi, ki te mimo nebotičnikov pripelje do glavne znamenitosti Seattla - opazovalnega stolpa imenovanega Space Needle. Opazovalni stolp je bil zgrajen leta 1962 zaradi svetovnega sejma, prvotno naj bi se obdržal eno leto, vendar je v enem letu pridobil na svetovni prepoznavnosti, prebivalci Seattla pa so ga označili za ikono mesta. Space Needle stoji bizu t.i. Seattle Center, Chihuly Garden & Glass, Museum of Popular Culture itd., vseh "must-see" znamenitosti, katerih cena z vstop se giblje okrog 30 dolarjev. Zaradi najine želje, da bi potovala dlje časa, si žal vsega ne moreva privoščiti, zato sva postala precej iznajdljiva pri iskanju stvari, ki so brezplačne ter vredne ogleda in teh res ne manjka. Pot naju je vodila do South Lake Union in od tam do Lake View Cemetery, kjer je pokopan Bruce Lee (vse to sva ugotovila s pomočjo app-a na telefonu) ter prelepega Volunteer Park-a v okolišu mirne soseske in lepih hiš. Do downtown-a sva se vrnila z avtobusom, slednji so prilagojeni potrebam invalidov, vozniki pa so izkušeni v pomoči invalidnim osebam, kar naju je prijetno presenetilo, tega v Sloveniji namreč nisva opazila. Vsi so vljudni, starejšim osebam se odstopi prostor, prav tako materam z dojenčki ali osebam s težko prtljago. Tega v Sloveniji prav tako nisva opazila. Opazila pa sva, da imajo američani občutek, da so ljudje iz evropskih držav bolj kulturni, kar bi prav tako dodala na spisek stvari, ki sva jih pod Alpami žal spregledala.

Seattle je mesto, razdeljeno na dosti predelov - človek bi potreboval več tednov, da bi raziskal vse kar mesto ponuja. Midva sva se odločila, da si bova ogledala stvari, ki naju zanimajo, predvsem pa sva se odločila za spontana raziskovanja, ki so naju na koncu pripeljala do obiska dobršnega dela Seattla. Primer večnega zanimanja je Public Library, impresivna stavba v centru mesta, kjer sva se zadržala precej časa, stavba ima namreč 11 nadstropij polic polnih knjig, prostorov za raziskovanje, opazovanje, branje ipd., knjižnica pa hkrati nudi lep pogled na stolpnice downtown-a. Drugi primer omenjenega je Japanese Garden, park urejen v stilu japonskih vrtov, ki se ga zelo lepo vidi iz sprehajalne poti do obale jezera Washington. Blizu Japanese Garden je manjša plaža ob jezeru Washington, ki sicer ni pretirano lepa, vseeno pa obiskovalcem nudi možnost kopanja, namakanja nog in pogleda na okoliške vrhove. Plaža, ki sva jo obiskala se nahaja v predelu Madison Park, naselju hiš, trgovinic in restavracij.
Naslednja destinacija je bil kip Jimi-ja Hendrix-a, ki so ga postavili na precej neugledni lokaciji ob prometni cesti, najverjetneje z namenom, ki pa je nama žal neznan. Blizu je Seattle University, kampus, ki združuje več eminentnih univerzitetnih oddelkov. Mimo Yesler Terrace sva se sprehodila do najstarejšega dela Seattla imenovanega Pioneer Square (iz leta 1852), ki sva ga v nasledjih dneh obiskala večkrat. Pioneer Square diha zgodovino, hiše so opečnate, rekonstruirane oziroma delno podrte, s starimi napisi, številnimi specializiranimi trgovinami, restavracijami, kavarnicami in posebnim občutkom, ki spominja na Vancouverski Gastown. Po večerji v eni od odličnih vegetarijanskih restavracij Veggie Grill, nedaleč od najinega novega hostla, sva si ogledala še znamenito Gum Wall, steno polepljeno s porabljenimi žvečilnimi gumiji, kar je "lepo" zaokrožilo najino dnevno raziskovanje.

V drugem hostlu sva se prav tako počutila odlično, edino sostanovalci so bili manj uvidevni, kar naju je nostalgično popeljalo v čas Camina:). Izvedela sva, da mesto ponuja brezplačne vodene oglede po mestu in odločila sva se za ogled Seattle 101, ki ga je vodil navdušeni lokalec, na ogledu pa sva izvedela ogromno zanimivih (prej omenjenih) dejstev o zgodovini mesta in možnostih, ki jih mesto ponuja budget potniku. Med drugim nas je seznanil z, domačinom dobro znano, happy hour, ki se je poslužujejo vse restavracije v Seattlu, od tistih najbolj finih, ekstravagantnih in dragih gurmanskih kotičkov do neuglednih fish&chips pajzlov. Ker je ponudba hrane in restavracij v Seattlu izjemno velika, se restavracije borijo za goste in tako v happy hour "gibanju" sodelujejo vsi (Happy hour finder app - pokaže katere restavracije so v bližini). Poleg hrane je Seattle znan kot mesto ljubiteljev kave, kavarnic je nešteto, vsako leto pa se glasuje za najboljše kavarne in letos sta štafeto prevzeli Cafe Zeitgeist (preverjeno, odlično!) in Espresso Vivace, poleg kave pa je država WA druga največja pridelovalka vin v ZDA. Na vodeni turi sva izvedela tudi, da je Pike Market ena najboljših lokacij s sveže pripravljeno hrano (korak od doma, 1:0 za naju), da se iz najvišje stavbe Columbia Center v Seattlu lepo vidi mesto ter da se s trajektom za borih 8,5 dolarjev/osebo lahko odpelješ na katerega izmed otokov v Puget Sound in na poti tja in nazaj vidiš izjemni Seattlov skyline. Vse omenjeno sva preizkusila in preverila In drži!:)

Jutro naslednjega dne je bilo rezervirano za kupovanje letalskih kart in planiranje najine poti. Po ZDA sva nameravala v Srednjo Ameriko, Nikaragvo, Kostariko, sprva tudi Gvatemalo, nato sva preverila vreme in kam bi se v deževnem obodbju sploh lahko odpravila, hkrati v tem trenutku v Nikaragvi ponovno divja civilna vstaja proti trenutni vladi in situacija naj ne bi bila potnikom prijazna. Odpirala in zapirala sva si možnosti in se odločila, da se bova poskušala držati najine začrtane poti oziroma ideje o združevanju dela in potovanja. Več o tem, ko bodo karte v žepu:). Peš sva se odpravila do Klondike Gold Rush muzeja v najstarejšem delu mesta, odličnega brezplačnega muzeja, kjer se izve precej o zgodovini Seattla in "zlatih" ambicijah v zgodnjih letih zgodovine mesta. Nasproti je Zeitgeist kavarna, ki sva jo z veseljem preizkusila preden sva se odpravila do predela Waterfront in znamenitega kolesa, kjer sva kupila povratne karte za trajekt in se po Puget Sound-u odpeljala do Bainbridge Island otoka. Prekrasen pogled na Seattle, otoke Puget Sounda ter goro Rainier. Pot traja približno 25 minut, center otoka je nedaleč od pristanišča. Majhne restavracije, kavarne, stanovanjska naselja, nešteto galerij, speializiranih trgovinic in vinarn. Sprehajala sva se ob ladjicah, po mestu in manjšem gozdičku, nato pa sva se okrog 20.30 odpeljala proti Seattlu. Morda se je bolje odpraviti še pol ure kasneje, takrat se namreč vidi mesto ponoči, osvetljeno in fotogenično kot na razglednicah:).

Naslednji dan sva srečo preizkusila tudi v ameriški lekarni, delu verige supermarketov, kjer sva se izgubila med policami zdravil, probiotikov in vsega kar si človek lahko zamisli. Ponovno izgubljanje po mestu, hkrati naju je ta dan čakal tudi premik v Edmonds.

Ponovno sva imela srečo z Airbnb-jem, manjša hiška, prijazni ljudje, najina soba in prijazna posvojena mešanka Cinder (po Pepelki:)).

Vesela sva bila, da bova imela več zasebnosti, jaz sem namreč zbolela, tako da sva naslednje dva dni preživela v postelji, ob Netflix-u in v azijskih supermarketih, kjer sva izgledala tako izgubljeno kot v lekarni. Edmonds je malo mesto, nizka, pusta in brezoblična arhitektura deluje malce žalostno, od Seattla je mesto oddaljeno zgolj 30 minut, cene prenočišč pa so bistveno nižje.
Žal nama je prehlad prekrižal tudi načrte za daljši dnevni izlet, https://seattle.curbed.com/maps/best-seattle-day-hikes-trails, priljubljeno aktivnost domačinov, ki pa jo priporočava komurkoli, ki bo Seattle obiskal. Sva bila pa namesto izleta deležna pravega ameriškega backyard praznovanja za Memorial Day, z lučkami na vrtu, žarom, pivom, glasbo in glasnimi američani:).

Sedaj pa naju čaka težko pričakovani roadtrip!