Sama sem v preteklosti inspiracijo za najina potovanja črpala iz različnih potovalnih blogov, zbirala sem uporabne informacije in nasvete pogosto s pridom upoštevala. Zato sva se odločila, da napiševa tudi krajši informativni post o pripravah na Camino, organizaciji med potjo in ostalih bolj ali manj uporabnih informacijah, ki se jih seveda dozira poljubno.

Objave na blogu sva načrtno razdelila, na poti namreč pogosto srečaš ljudi, ki prehodijo zgolj del poti (pomanjkanje dopusta, zdravstvene težave, vzdržljivost ipd.) in kdaj kasneje nadaljujejo od tam, kjer so v preteklosti končali. To je pomembna informacija, kajti na ta način se za izkušnjo Camina lahko odoči vsak. Nekateri so bili mnenja, da te prekinitev oropa izkušnje v polnosti, vendar je bolje prehoditi in doživeti del poti, kot čakati na upokojitev ali tranzicijska življenjska obdobja:).

POTREBŠČINE;
Morda bi začela z najpomembnejšim delom - nahrbtnikom. Midva sva najine, po pregovorni slovenski škrtosti, kupila v Lidlu in potrdila pregovor Nihče ni tako bogat, da bi kupoval poceni. Sicer z nahrbtnikom ni nič narobe, utegne pa na dolgi poti spremeniti formo in posledično formo spremeni hrbtenica. Najbolje je kupiti malce kompaktnejši 10-litrski nahrbtnik z več predali/žepi, optimalna teža za nošnjo nahrbtnika pa naj bi bila okrog 8 kg (odvisno od pogoste uporabe nahrbtnika, športne kondicije, vzdržljivosti oziroma utrjenih ramenskih, vratnih in hrbtnih mišic).
Največ težav sva imela s selekcijo stvari, ki naj bi jih potrebovala, 40 dni hoje namreč ni malo, hkrati nisva bila vajena živeti izključno s količino stvari, ki jih premore manjši nahrbtnik. Sama sem pakirala po principu "lahkega pristanka", torej večji kup postane srednje velik kup, ki postane manjši (a še vedno prevelik) kup, ki ga kasneje kolneš na poti. Najina nahrbtnika sta prvi dan tehtala vsak 12 kg, pozabila pa sva všteti tudi srednje poln 3-litrski meh z vodo, torej skupno 14 kilogramov. Taka teža je, neodvisno od vzdržljivosti, prehuda in nepotrebna.

Po spominu sem skušala popisati vse stvari, ki sva jih v 40-ih dneh nujno potrebovala;

  • higienski pripomočki (zobna ščetka, manjša zobna pasta, gel za tuširanje = šampon = detergent za pranje oblek, krema za obraz in roke, zaščitni faktor za sonce, glavnik, zobna nitka, paličice za uho, manjše škarjice)
  • oblačila Brina: 5 kvalitetnih parov nogavic, 8 x spodnje perilo, 2 x športni nedrček, 2 x pajkice, 3 x majica, 1 x merino majica z dolgimi rokavi, 1 x manjši pulover, 1 x daljša jopica, jakna za veter, pidžama, kapa s šiltom, sončna očala, pelerina in 2 x čevlji (1 x pohodni čevlji ali čevlji za tek in 1 x udobnejši natikači ali mehki športni čevlji).

    Oblačila Mitja: 5 kvalitetnih parov nogavic, 5 x spodnje hlače, 1 x kratke hlače, 1 x pohodne hlače ali spodnji del trenirke, 2 x majica, 1 x merino majica z dolgimi rokavi, 1 x pulover, 1 x jakna za veter, sonča očala, pelerina in 2 x čevlji. S seboj je dobro vzeti tudi natikače za albergo, v kopalnicah je pogosto umazano in mokro. Nekateri romarji so s seboj vzeli tudi prevleko za vzglavnik in rjuho, tega v albergih namreč ni (do vstopa v Galicio, kjer omenjeno dobiš za enkratno uporabo).
  • Obleke sva oprala na približno 3-4 dni, na roke ali (redko) v pralnem stroju (ki ga seveda računajo posebej), torej bi morda komu prišel prav tudi mini detergent za pranje. Skoraj v vseh albergih imajo umivalnik za pranje oblek in vrvi za sušenje, vse to pa je seveda odvisno od ure prihoda v albergo in vremena.
  • zdravila (Naklofen krema proti bolečinam, Analgin proti bolečinam, multi-uporabna Teatree krema proti komarjevim pikom, za lajšanje oteklosti nog ipd., magnezijev citrat proti bolečinam v mišicah, Primotren proti vnetju mehurja, Claritin za alergije (cvetni prah, piki žuželk), praški za rehidracijo, probiotiki za prebavo in pitje vode iz pipe)
  • spalna vreča, meh za vodo (3 l), dve potovalni brisači (1 x manjša, 1 x večja), palice za hojo (midva jih nisva imela in bi nama pogosto prišle prav)
  • polnilec za telefon, powerbank polnilec (pogosto v albergih ni dovolj vtičnic ali niso uporabne)
  • dokumenti (potni list, osebna izkaznica, romarski potni list ali Credencial, denarnica, kartica evropskega zdravstvenega zavarovanja ali zavarovanja za svet, kopije dokumentov, priročnik za Camino)

SPANJE;
Albergi se med seboj močno razlikujejo, nekateri imajo en prostor z več ležišči, drugi imajo več sob, med drugim tudi sobo za dve, tri ali štiri osebe, potrebno je zgolj vprašati (včasih tudi doplačati). V priročnikih so albergi v grobem opisani, tako da približno veš kaj lahko pričakuješ, se pa situacija vsako leto spreminja (zaradi posteljnih uši, pomanjkanja dela, gradnje novih cest, gradnje novih albergov itd.), tako da je najbolje kupiti (nemško:)) posodobljeno verzijo priročnika. Običajno so albergi opremljeni s ločenimi WC-ji in tuši, ponekod obstaja zgolj ena kopalnica za 24 ali več ljudi. Kuhinje so bolj ali manj opremljene in na ta način se uspe prihraniti nekaj denarja in izogniti enaki hrani, ki jo ponuja večni Menu del Dia.
Via de la Plata ni pretirano obiskana pot, včasih po več dni na poti ne srečaš nikogar, zgolj bike, krave in ovce, temu primerne pa so tudi možnosti nastanitve. Pogosto je v vaseh odprt zgolj en albergo, ki ne nudi dovolj prostora za vse in v tem primeru je pametno poklicati in rezervirati posteljo. Na francoski poti bojda poteka prava tekma za postelje, kar bi naju hitro napotilo domov. Cene albergov se gibljejo od 10-15 EUR po osebi in 6-10 EUR po osebi v Galicii. Odvisno je ali izbereš Albergo Municipal ali Albergo Privat, vendar je v Galicii za romarje odlično poskrbljeno in ni potrebe po privatnih nastanitvah.

HRANA;
Kot omenjeno je v vaseh možno dobiti t.i. Menu del Dia, sestavljen iz treh hodov, ki romarje spremljajo celo pot. Menu običajno stane približno 10 eur, v to je vključena predjed (solata s tuno, šparglji, jajca ipd.), glavna jed (riba, piščanec, svinjina idp. s pečenim krompirjem in jajcem na oko) ter sladica (t.i. Flan, sladoled ali jogurt, ki ga španci izgovorijo džogurt). Cena menija se giblje okrog 10 EUR, zraven se dobi tudi steklenica vina, piva ali vode.

Menu del Dia in vino

DNEVNA RUTINA;
Na Caminu se običajno vstaja ob 7.00 zjutraj, ura odhoda ob 8.00. Nekateri odhajajo bolj zgodaj, kar pomeni hojo po temi do svita ob 7.00. S postanki se, odvisno od kilometrine, hodi povprečno do 15.00/16.00, približno 25 km/dan. Po prihodu v albergo in urejanju birokracije je obvezen tuš in pranje perila. Trgovina za pot naslednji dan ali večerjo isti dan, obisk mesta, večerja, opcijsko branje ali druženje in spanje ob 22.00.

DRUGE UPORABNE INFORMACIJE;

  • poti Camina se med seboj močno razlikujejo, Via de la Plata spada med položnejše (razen v zadnji regiji Galicia), na poti od začetka do konca slediš rumenim puščicam, ki te vodijo v pravo smer. Pot je izjemno dobro označena, albergi za spanje pa so običajno kar na poti Camina, tako da se puščicam sledi tudi po mestu. Puščice se včasih najde na tleh, na drevesih, najpogosteje pa so oznake na kamnitih kockah ali lesenih tablah ob poti, najde se jih brez težav, kjerkoli in kadarkoli.
  • na telefon si je pametno naložiti eno od aplikacij, ki so romarjem lahko v pomoč, v primeru pomanjkanja rumenih puščic ali zavajajočih usmeritev.
  • po najinih izračunih se dnevno povprečno porabi od 20,00 - 30,00 eur/osebo.
  • za Via de la Plata je najprimernejši čas odhoda pozna pomlad ali zgodnja jesen, na ta način se (držimo pesti) da izogniti dežju, snegu in mrazu oziroma neznosni poletni vročini. Za vsako pot posebej pa obstajajo tudi številne informacije na internetu, v priročnikih ali na spletnih forumih.
  • španci govorijo izključno špansko, tako da je dobro imeti s seboj telefon in s pomočjo google translate-a obrazložiti svoje želje, vprašati za smer ali navodila. Včasih pomaga tudi intenzivna pantomima. Španci so odprti in prijazni, romarji so spoštovani, pot je namreč povezana z vero, ki je, posebej v malih vaseh, močno prisotna.


Vse ostale informacije se najde v priročniku. Buen Camino!