Romarska pot Camino (po slovensko Jakobova pot) je v zadnjih dveh desetletjih postala prava turistična atrakcija, ki združuje ljudi iz celega sveta. Po Evropi do končne destinacije Santiago de Compostela vodijo številne poti, najbolj znana in obiskana med njimi je t.i. francoska pot, ki se prične v mestecu Jean Pied de Port.

V srednjem veku je Camino predstavljala eno najpomembnejših krščanskih romarskih poti (v znameniti katedrali naj bi hranili ostanke Sv.Jakoba), romanje pa se je za večino ljudi pričelo kar pred njihovim lastnim pragom. Turbulentna evropska zgodovina v 16.stoletju je botrovala upadu romarske tradicije, ki se je ponovno obudila v 80.letih 19.stoletja. Danes Camino letno prehodi ali prekolesari med 250,000 in 300,000 ljudi.

Organizacija najine poti se je pričela z raziskovanjem spletne strani Camina https://tienda.mundicamino.com/es/credencial-y-kits/1244-credencial.html, kjer sva kupila t.i. Credencial, romarski potni list, ki omogoča spanje v romarskih albergih in cenovno ugodnejše obroke v vaseh in mestih na poti. Potni list je prav tako možno dobiti na info točkah na različnih začetnih lokacijah po Evropi. Poleg Credenciala je preko spleta najbolje naročiti tudi najnovejšo verzijo priročnika o izbranem Caminu, kjer so ažurirani podatki o poti, odprtih albergih, drugih možnostih prenočevanja, restavracijah in drugih uporabnih informacijah na poti.

Najine priprave na pot so torej vključevale precej branja o poti, posvetovanja z ljudmi, ki so Camino prehodili (od katerih sva dobila nekaj odličnih namigov glede obutve, delitve etap ipd.), izbire obutve, nahrbtnika, oblačil, šotora in spalnih vreč, mehov za vodo ipd. Ker se v Slovenijo po koncu romanja ne nameravava vrniti, sva morala nekaj logistične žilice uporabiti tudi za razporeditev skromnega imetja v dva nahrbtnika (manjši za Camino in večji za preostanek poti). Pot, ki jo bova prehodila vključuje sledeče etape;

Oziroma izgleda približno tako;

Omenjeni del poti sva zastavila dokaj sproščeno, veže naju edino časovni okvir do odhoda v Kanado, vse ostalo je stvar dogovora in volje. Ker v vsakdanjem življenju nisva znana po pohodništvu, si upam trditi da bova, vsaj jaz, na poti preživela pravi preizkus vztrajnosti. Za 1000 km pohod je namreč potrebno imeti nekaj kondicije, dobro obutev in veliko potrpljenja. Zaenkrat sva odkljukala edino obutev:).

Naslednji post bova napisala iz poti, v tem trenutku si lahko, kot je navada med romarji, zaželiva edino Buen Camino.