Uvod

Prvi post o Caminu je bil deloma že spisan, ko sem se odločila, da potrebuje tovrstna pot tudi svoj uvod, natančneje - kako se je oblikovala ideja o poti, zakaj določene destinacije, o pripravah na pot in ostalih uporabnih in manj uporabnih stvareh, s katerimi se srečuješ ko planiraš daljše potovanje.

Ideja glede najinega potovanja se je intenzivneje oblikovala v zadnjem letu in pol, takrat sem pričela s kopičenjem informacij o destinacijah po svetu, neskončnim prebiranjem izkušenj drugih popotnikov iz celega sveta, primerjanjem cen letalskih prevoznikov in vsega, kar se primerjati da, oblikovanjem optimalnega finančnega plana za pot in organizacijo tedanjih obveznosti, vse z namenom da idejo o poti realizirava tako kot sva si zamislila.

Novembra 2017 sva kupila prvi, cenovno neverjetno ugodni karti za Toronto, od koder bi z vlakom The Canadian v nekaj dneh prispela do Vancouvra. Z vlaki sicer rada potujeva, prav tako te širna in pestra kanadska pokrajina z lahkoto utiša, vendar je to pomenilo večdnevno vožnjo na (najcenejših, vendar - za skromna potovalca - še vedno dragih) sedežih, brez vključene hrane in pijače.

V Kanadi sem v preteklosti preživela nekaj tednov, tako da kanadske cene niso bile popolno presenečenje, vseeno pa sem ugotovila, da bo potrebno sestopiti iz iluzornih idej o zasebnih sobah s svojo kopalnico in počivalnikih na vlakih, kjer te zjutraj z nežnim petjem prebudi prijazni kanadčan (Eh!). Druga, cenovno privlačnejša možnost, je bila potovanje po Kanadi z najetim ali kupljenim avtom. Našla sva precej ponudnikov, vseeno pa znesek, skupaj z zavarovanji ipd., ni bil zanemarljiv.

Tako sva lep čas premetavala ideje, nato pa sva se odločila, da Kanado prestaviva za en mesec in najprej prehodiva Španijo, od Seville do Santiago de Compostela, najdaljšo špansko romarsko pot imenovano Camino - Via de la Plata. Za ta Camino sva izvedela od dobrih prijateljev, ki sta različne poti prehodila večkrat, to pot pa sta priporočila predvsem zaradi raznolike pokrajine, manjšega števila ljudi/romarjev in bolj položnega terena, kar pri 1000 km predstavlja pomembno informacijo. Podlaga odločitvi je bil predvsem test, ki ga tovrstna pot prinaša, test vzdržljivosti z dnevnimi 30 km etapami, test preživetja z majhnim nahrbtnikom težkim vsega skupaj 3 kg, spanja v albergih v sobah s popotniki iz vsega sveta in test skromnega življenja, ki nama bo nedvomno koristil pri nadaljnji poti.

Pričetek najine poti je 26. marec, v Sevilli, kjer bova preživela nekaj dni preden se odpraviva na romarsko pot. Najino popotovanje se torej prične s pohodom in nadaljuje v Kanadi, odločila pa sva se, da pot čez Kanado prestaviva na krajše potovanje enkrat v prihodnosti in odletiva direktno v Vancouver, mesto na zahodu Kanade, od koder naju bo pot peljala v ZDA. Več o tem pa v naslednjih postih;).